»Dobri človek iz Kölna«: literarna etika Heinricha Bölla
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.12.1.177-188Ključne besede:
Heinrich Böll, etika, soočanje s preteklostjo, zavzemanje za posameznike, zavzemanje za obstrancePovzetek
Etika, ki se je razvijala, krepila in postajala vse bolj jasna med 2. svetovno vojno in po njej, je kompleksna tematika, ki jo najdemo v delih Heinricha Bölla – »dobrega človeka iz Kölna«. Böllovo sporočilo je jasno, naj črpa iz izkušnje ali iz zavedanja (ki se vzajemno oplajata): vojne ne smemo poveličevati. Noben vidik vojne ni junaški, za nikogar od sodelujočih. Zakaj tedaj pisati o vojni? Ker je nikoli nihče ne sme pozabiti. Trpljenje naj bo prikazano na preprost način – kakršno je bilo, v svarilo in pojasnilo bralcem. Pojasnjevanje je za Bölla predvsem imenovanje krivcev, ki so dopustili grozote, npr. organizacije, ki so zaradi lastnih koristi sodelovale z nacisti. V svojih delih prikaže, kako se liki – neizobraženci in intelektualci, vsak zase kot posameznik – spoprijemajo s krivdo celo leta po koncu vojne. Tako izraža sočutje s preprostimi ljudmi, poudarja pa sovražnost do organizacij. Nemci so morali živeti s krivdo, pa tudi z veliko količino ruševin – v duhu, duši in fizičnem svetu. Zato Böll pri tako imenovani »književnosti ruševin« vztraja še dolgo po koncu vojne. Pomembnost natančnega opisa vojne kaže, kako močno se je Böll trudil, da bi osvetlil resnično podobo vojne. Njegova odločenost, da se bori za »šibkejše«, ki jih je glavnina družbe označevala kot »odpadke«, kaže visoko raven njegovih etičnih razmislekov. Naklonjen je družbi posameznikov, ki živijo v različnih življenjskih okoliščinah, imajo različen odnos do življenja ter različne načine delovanja in katerih glas govori o nenehnem boju za človekove in državljanske pravice.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Znanstvena založba Filozofske fakultete

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.