Spomin in pomnjenje v Heideggerjevi obravnavi vprašanja o tem, kaj se pravi misliti

Dean Komel

doi:10.4312/ars.12.2.87-98

Spomin in pomnjenje v Heideggerjevi obravnavi vprašanja o tem, kaj se pravi misliti

Avtorji

Dean Komel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.2.87-98

Ključne besede:

spomin, pomnjenje, mislenje, Heidegger, govorica, bistvo

Povzetek

Filozofija vprašanje o možnosti spoznanja od svojih začetkov povezuje z zmožnostjo spominjanja. Novejša filozofija, začenši s Kierkegaardom, spominjanje pritegne na način omogočanja gibanja človeške eksistence v svetu. Martin Heidegger je v freiburških predavanjih v letih 1951/52, ki so leta 1954 izšla v delu Kaj se pravi misliti?, obravnaval spomin in pomnjenje v pogledu sopripadnosti mislenja in biti. Podrobnejša razčlenitev njegove obravnave nam pokaže »breztemeljni izvor« spominjanja in pomnjenja, ki je sam po sebi položen v govorico in z njo. Govorica potemtakem izvorno »hrani« in »ohranja« spomin. Vendar v času, v katerem po Heideggerju »še ne mislimo«, istočasno pa ga zaznamuje razmah kognitivne tehnologije, tvegamo, da gre ravno govorica v pozabo, ne da bi kakorkoli občutili nujo, da (se) na to spomnimo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Dean Komel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Dean Komel je profesor sodobne filozofije in filozofije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalnih dejavnosti na Inštitutu Nove revije – Zavodu za humanistiko. Objavlja v osrednjih revijah in knjižnih zbirkah za fenomenologijo in hermenevtiko. Je pobudnik ustanovitve več humanističnih institucij v mednarodnem prostoru in Sloveniji. Gostoval je na številnih tujih univerzah in mednarodnih simpozijih, več kot petdeset pa jih je organiziral sam. Redno podaja kulturne in družbene kritike.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2018

Kako citirati

Komel, D. (2018). Spomin in pomnjenje v Heideggerjevi obravnavi vprašanja o tem, kaj se pravi misliti. Ars & Humanitas, 12(2), 87–98. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.87-98

Prenesi citat

Številka

Letn. 12 Št. 2 (2018): Spomin, I

Rubrike

Študije

Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.