Spomin in identiteta v romanu Očeta Vincenca smrt Petra Božiča

Avtorji

  • Janja Vollmaier Lubej Univerza na Dunaju

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.2.151-162

Ključne besede:

Peter Božič, Očeta Vincenca smrt, individualni spomin, kolektivni spomin, travma, identiteta

Povzetek

Prispevek se ukvarja z romanom sodobnega slovenskega pisatelja in dramatika Petra Božiča (1932–2009). V središče postavlja travmatično vojno izkušnjo, izkušnjo smrti in vprašanje oblikovanja identitete ob veliki travmi literarnih oseb, pri čemer ima spomin v pripovednem svetu Petra Božiča temeljni pomen. Predstavljena so pisateljeva pripovedna besedila, čemur sledi poglobljena interpretacija romana Očeta Vincenca smrt s temeljnimi motivno-tematskimi, stilnimi in jezikovnimi poudarki. Zatem se avtorica posveti podrobnejši predstavitvi spomina dečka Ana ter identitete literarnih oseb. Ugotavlja, da v romanu prevladujeta preplet individualnega in kolektivnega spomina ter odsotnost identitete zaradi travm iz preteklosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Janja Vollmaier Lubej, Univerza na Dunaju

Janja Vollmaier Lubej je doktorica znanosti s področja literarnih ved (2013) in docentka za predmetno področje slovenska književnost. V študijskem letu 2015/2016 je delovala kot predavateljica slovenske književnosti na Univerzi Ivana Franka v Lvovu. Poučevala je slovenščino na tujih univerzah (Sombotel, poletni semester 2014/2015; Lodž, 2009/2010, 2010/2011) ter organizirala in vodila literarne večere s sodobnimi slovenskimi pisatelji in pisateljicami. V poletnem semestru študijskega leta 2017/2018 je predavala kot gostujoča profesorica za slovensko književnost na Univerzi na Dunaju, kjer s svojim delom nadaljuje tudi v zimskem semestru 2018/2019. Udeležuje se mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferenc ter piše znanstvene prispevke in recenzije (Obdobja, Jezik in slovstvo, Slavia Centralis, Philological Studies, Visnik Lvivskogo Universitetu). Je (so)avtorica učbenika S slovenščino po svetu (2013, Znanstvena založba FF Ljubljana), Ukrajinsko-slovenskega tematskega slovarja (2015, Znanstvena založba Univerze v Lvovu) in prevodov Dvanajst krogov Jurija Andruhoviča (2016, Cankarjeva založba), Vorošilovgrad Serhija Žadana (2018, Beletrina) in Moskoviada Jurija Andruhoviča (2018, Cankarjeva založba). Piše eseje.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2018

Kako citirati

Vollmaier Lubej, J. (2018). Spomin in identiteta v romanu Očeta Vincenca smrt Petra Božiča. Ars & Humanitas, 12(2), 151–162. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.151-162

Številka

Letn. 12 Št. 2 (2018): Spomin, I

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2018 Janja Vollmaier Lubej

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.