Pripovedovanje spomina v delih Prima Levija

Avtorji

  • Irena Prosenc Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.2.203-217

Ključne besede:

italijanska književnost, Primo Levi, avtobiografija, spomin, uničevalno taborišče

Povzetek

Primo Levi, ki je najbolj poznan po avtobiografskih delih, v katerih pripoveduje o ujetništvu v Auschwitzu, se v številnih besedilih ukvarja s pojmom spomina. Opozarja, da lahko nezanesljivost spomina zamaje verodostojnost avtobiografske pripovedi. Spomin ima v njegovih delih kompleksne funkcije kot aktiven proces, ki se realizira prek ohranjanja in pripovedovanja spominov. V delu Ali je to človek avtor predmet pripovedovanja omeji na to, kar je sam videl in doživel. V Premirje uvrsti izbor spominov, medtem ko se v eseju Potopljeni in rešeni opre na podatke iz obsežne taboriščne literature. Namen njegovega pričevanja na temelju spomina je, da nasprotuje izničenju ter prispeva k ponovni izgradnji izgubljene osebne in kolektivne identitete. Levi poleg tega ugotavlja, da pripoved deluje kot nekakšen umetni spomin, ki predstavlja zaščitno pregrado med sedanjostjo in travmatično preteklostjo, hkrati pa izriva pristne spomine in avtorju onemogoča neposreden dostop do njih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

  • Irena Prosenc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

    Irena Prosenc je izredna profesorica za italijansko književnost na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z italijansko renesančno književnostjo in italijanskimi avtorji dvajsetega stoletja, zlasti z avtobiografijo, intertekstualnostjo in recepcijo mita v italijanski književnosti.

Objavljeno

27. 12. 2018

Številka

Rubrika

Študije

Kako citirati

Prosenc, I. (2018). Pripovedovanje spomina v delih Prima Levija. Ars & Humanitas, 12(2), 203-217. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.203-217