Apokaliptični verzi

Mnemonične tehnike v verzificiranju Janezovega Razodetja v poznem srednjem veku (14.–15. stoletje)

Avtorji

  • Greti Dinkova-Bruun Pontifical Institute of Mediaeval Studies, Toronto

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.2.235-251

Ključne besede:

svetopisemsko verzificiranje, Knjiga razodetja, Guido Vicentinus, pomnjenje, mnemonična poezija, Petrus de Rosenheim, Johannes Schlitpacher

Povzetek

Ko je bila med letoma 1305 in 1314 objavljena pesem Guida Vicentina Margarita, je že dolgo prisoten in spoštovan žanr biblijske verzifikacije vstopil v obdobje novega razvoja. Ob Guidovem vzoru so v verze prelite Biblije 14. in 15. stoletja postale pravo mnemonično orodje za obvladovanje velikega svetopisemskega vsebinskega sklopa. Članek obravnava te literarne metamorfoze, ki jih je v verze preoblikovana Knjiga razodetja doživela v poetičnih stvaritvah Guida Vicentina († 1332), Petrusa de Rosenheima (1380–1440), Johannesa Schlitpacherja (1403–1482), pa tudi neznanega avtorja, ki je sestavil Capitula versifice scripta, in Psevdo-Aleksandra de Villa Dei, ki je sestavil Summarium Biblicum.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Greti Dinkova-Bruun, Pontifical Institute of Mediaeval Studies, Toronto

Greti Dinkova-Bruun je sodelavka in znanstvena knjižničarka na Pontifical Institute of Mediaeval Studies, Toronto. Objavila je številna dela z medievističnimi vsebinami. Kot znana raziskovalka srednjeveških rokopisov je objavila številne kritične izdaje in prevode srednjeveških besedil, med katerimi so: Alexandri Essebiensis Opera Poetica (2004), The Ancestry of Jesus (2005) in Liber Prefigurationum Christi et Ecclesiae (2007, Supplement 2014). Od leta 2010 je glavna urednica serije Catalogus Translationum et Commentariorum, leta 2016 pa je bila imenovana za glavno urednico revije The Journal of Medieval Latin. Posvetila se je predvsem vprašanjem latinskih verznih oblik Svetega pisma, latinski paleografiji ter vprašanjem procesov pomnjenja in izobraževanja v srednjem veku.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2018

Kako citirati

Dinkova-Bruun, G. (2018). Apokaliptični verzi: Mnemonične tehnike v verzificiranju Janezovega Razodetja v poznem srednjem veku (14.–15. stoletje). Ars & Humanitas, 12(2), 235–251. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.235-251

Številka

Letn. 12 Št. 2 (2018): Spomin, I

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2018 Greti Dinkova-Bruun

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.