Vloga spomina in zapisovanja pri konferenčnem tolmačenju

Amalija Maček

doi:10.4312/ars.12.2.299-311

Vloga spomina in zapisovanja pri konferenčnem tolmačenju

Avtorji

Amalija Maček Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.2.299-311

Ključne besede:

konsekutivno tolmačenje, simultano tolmačenje, tehnološko podprto konsekutivno tolmačenje, rokopis

Povzetek

Prispevek želi na primeru različnih tehnik konferenčnega tolmačenja ponazoriti, kako neizmerno zmogljiv spominski aparat so človekovi možgani in kako se spomin prek pisave in mišičnega spomina vpisuje v celotno človekovo telo. Celostnega in čutnega izkustva spominskih sledi v našem telesu ter v stiku s skrivnostno materijo papirja ne more nadomestiti še tako zmogljiv pomnilnik sodobne tehnologije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Amalija Maček, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Amalija Maček je od leta 2001 zaposlena na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, od leta 2008 pa koordinira magistrski študij Tolmačenje. Doktorirala je s področja sodobne nemške književnosti, s poudarkom na problematiki orientalizma, kar se povezuje s projekti na področju izobraževanja tolmačev za sodišča in azil, v katerih je sodelovala (EULITA, TRAFUT, TraiLLD). Je akreditirana tolmačka za delo v institucijah EU in članica združenja ZKTS. Je tudi članica upravnega odbora DSKP in predsednica mednarodne komisije za promocijo slovenske književnosti na Javni agenciji za knjigo RS. Doslej je iz nemščine prevedla več kot 30 knjižnih del s področja humanistike in leposlovja.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2018

Kako citirati

Maček, A. (2018). Vloga spomina in zapisovanja pri konferenčnem tolmačenju. Ars & Humanitas, 12(2), 299–311. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.299-311

Prenesi citat

Številka

Letn. 12 Št. 2 (2018): Spomin, I

Rubrike

Študije

Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.