V zobeh časa: prvi odrazi epizodičnega spomina pri človeku

Avtorji

  • Simona Petru Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.13.1.19-32

Ključne besede:

epizodični spomin, moderni ljudje, paleolitski nakit, paleolitski pokopi

Povzetek

Spomini na osebno preteklost se nam zdijo nekaj samoumevnega, saj določajo našo identiteto in vsaj deloma tudi naš značaj. Takšno dojemanje preteklosti nam omogoča dobro razvit epizodični spomin, zaradi katerega lahko mentalno potujemo v osebno preteklost in si zamišljamo svojo prihodnost. Živali te oblike spomina nimajo ali pa je pri njih precej slabše razvita kot pri ljudeh. Če sklepamo po arheoloških najdbah, se je epizodični spomin do današnje oblike razvil razmeroma pozno v človeški evoluciji, šele s pojavom modernega človeka. Arhaične človeške vrste za seboj namreč niso pustile materialnih ostankov, kot so obstojni nakit in nedvoumni ritualni pokopi, ki bi odražali moderno dojemanje časa in željo po ohranitvi osebnih spominov iz generacije v generacijo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

20.08.2019

Kako citirati

Petru, S. (2019). V zobeh časa: prvi odrazi epizodičnega spomina pri človeku. Ars & Humanitas, 13(1), 19–32. https://doi.org/10.4312/ars.13.1.19-32

Številka

Letn. 13 Št. 1 (2019): Spomin, II

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2019 Simona Petru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.