V zobeh časa: prvi odrazi epizodičnega spomina pri človeku

Povzetek

Spomini na osebno preteklost se nam zdijo nekaj samoumevnega, saj določajo našo identiteto in vsaj deloma tudi naš značaj. Takšno dojemanje preteklosti nam omogoča dobro razvit epizodični spomin, zaradi katerega lahko mentalno potujemo v osebno preteklost in si zamišljamo svojo prihodnost. Živali te oblike spomina nimajo ali pa je pri njih precej slabše razvita kot pri ljudeh. Če sklepamo po arheoloških najdbah, se je epizodični spomin do današnje oblike razvil razmeroma pozno v človeški evoluciji, šele s pojavom modernega človeka. Arhaične človeške vrste za seboj namreč niso pustile materialnih ostankov, kot so obstojni nakit in nedvoumni ritualni pokopi, ki bi odražali moderno dojemanje časa in željo po ohranitvi osebnih spominov iz generacije v generacijo.