Besedilna invencija in citat

Avtorji

  • Primož Vitez Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.13.1.33-48

Ključne besede:

jezikovna zmožnost, besedilo, citatnost, jezikovna sprememba, sakralno besedilo

Povzetek

Razvoj jezikovne kompetence omogoča povečevanje dostopa do jezikovne vednosti in naraščajočo sposobnost nadzora nad uporabo jezika. Jezikovna zmožnost je zgrajena na veščini govorčevega ravnanja s sistemskimi pravili in slovnično opredeljenimi enotami. V govorčevem interesu je, da jezikovni sistem ostaja stabilen oziroma v določenem obdobju nespremenjen, da lahko zagotovi nemoteno sporazumevanje. Vendar se jezikovna zmožnost v enaki meri gradi skozi zaznavanje in reprodukcijo besedil, ki jih je govorec pridobil tako, da se jih je naučil »na pamet«. Tako kot sistemsko jezikovno vedenje tudi ta besedila sodijo k splošni podobi govorčevih sporazumevalnih sposobnosti.
Po analogiji z jezikovnimi pravili in formami je raba besedil, ki jih lahko govorec v fiksni obliki reproducira kadar koli, najučinkovitejša takrat, ko besedila niso podvržena spremembam. Govorec takšna besedila obravnava kot integralne dele svoje intimne in socialne identitete, zato do njih razvije poseben odnos – z njegovega stališča postanejo nedotakljiva. Zgledi takšnih besedil so sakralna besedila, med njimi tudi formalizirana molitev, kot je na primer Očenaš. Očenaš se v vsakdanji jezikovni praksi številnih govorcev uporablja tako, da je njegova forma postopoma vse bolj poenotena. Rezultat te vsakdanje citatnosti je naraščajoča pomembnost sámega izgovarjanja besedila na račun govorčevega zanimanja za njegov pomen. To je eden izmed razlogov, da so govorci, razumljivo, zadržani do spreminjanj takšnega besedila. Sprememba v tem primeru poseže v kontinuiteto fiksne jezikovne rabe in jo govorec občuti kot poseg v svojo identiteto. A tudi če so govorci le omejeno pozorni na pomen molitvenega besedila, so upravičeni do rabe besedila z natančno formuliranim smislom. To dejstvo utemeljuje premišljeno spreminjanje »nedotakljivih« besedil, ki, gledano z zgodovinske perspektive, uravnava njihovo bivanje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

20. 08. 2019

Številka

Rubrika

Študije

Kako citirati

Vitez, P. (2019). Besedilna invencija in citat. Ars & Humanitas, 13(1), 33-48. https://doi.org/10.4312/ars.13.1.33-48