Pomen nacionalnih muzejev pri ohranjanju kolektivnega spomina

Povzetek

Raziskave spomina, ki se jim v zadnjih desetletjih posvečajo raziskovalci s področij družboslovja in humanistike, potekajo tudi na področju muzeologije.
Muzeji zbirajo predmete, ki ob prehodu izgubijo funkcijo, ki so jo imeli v vsakdanjem življenju, in dobijo novo. Obenem so predmeti generatorji spomina. Spomin deluje skozi predmete, ki postanejo medij. Vendar so zgodbe posameznih predmetov nujno manj povedne kot zgodbe, ki jih sestavljajo širše pomenske celote. V določeni fazi naracije se pojavi prehod iz zbira posameznih spominov ali spominov posameznikov v širšo celoto v kolektivni spomin. Ta ni sestavljen iz množice individualnih spominov, ampak so ti predelani in preoblikovani v celoto, ki ustreza določeni skupnosti. Spomin je povezan s časom; individualni spomini so vpeti v točke kolektivnega časa.
Muzeji ustvarjajo kolektivni spomin. Ta je povezan s pojmi zgodovinski spomin, (kulturna) dediščina in pričevalnost. Kolektivni spomin, ki ga generirajo predmeti, ustvarja identiteto, ki je lahko ustvarjena na vseh ravneh, od osebne do lokalne, od regionalne do nacionalne. Strukturiranje določene preteklosti ima izjemno pomembno vlogo pri strukturiranju identitete.
Pojmi spomin, dediščina, pričevalnost in zgodovina se na področju kulturne dediščine v najčistejši obliki nanašajo na nacionalne muzeje. Vsak nacionalni muzej je varuh, raziskovalec in promotor strokovno in znanstveno preoblikovanega kolektivnega spomina, s tem pa tudi konstitutivni element narodne zavesti.