Pomen nacionalnih muzejev pri ohranjanju kolektivnega spomina
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.13.1.234-247Ključne besede:
nacionalni muzeji, spomin, dediščinaPovzetek
Raziskave spomina, ki se jim v zadnjih desetletjih posvečajo raziskovalci s področij družboslovja in humanistike, potekajo tudi na področju muzeologije.
Muzeji zbirajo predmete, ki ob prehodu izgubijo funkcijo, ki so jo imeli v vsakdanjem življenju, in dobijo novo. Obenem so predmeti generatorji spomina. Spomin deluje skozi predmete, ki postanejo medij. Vendar so zgodbe posameznih predmetov nujno manj povedne kot zgodbe, ki jih sestavljajo širše pomenske celote. V določeni fazi naracije se pojavi prehod iz zbira posameznih spominov ali spominov posameznikov v širšo celoto v kolektivni spomin. Ta ni sestavljen iz množice individualnih spominov, ampak so ti predelani in preoblikovani v celoto, ki ustreza določeni skupnosti. Spomin je povezan s časom; individualni spomini so vpeti v točke kolektivnega časa.
Muzeji ustvarjajo kolektivni spomin. Ta je povezan s pojmi zgodovinski spomin, (kulturna) dediščina in pričevalnost. Kolektivni spomin, ki ga generirajo predmeti, ustvarja identiteto, ki je lahko ustvarjena na vseh ravneh, od osebne do lokalne, od regionalne do nacionalne. Strukturiranje določene preteklosti ima izjemno pomembno vlogo pri strukturiranju identitete.
Pojmi spomin, dediščina, pričevalnost in zgodovina se na področju kulturne dediščine v najčistejši obliki nanašajo na nacionalne muzeje. Vsak nacionalni muzej je varuh, raziskovalec in promotor strokovno in znanstveno preoblikovanega kolektivnega spomina, s tem pa tudi konstitutivni element narodne zavesti.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2019 Mateja Kos
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
