Poklon novega mesta staremu mestu: Dequelov doprsni kip škofa Vergerija mlajšega
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.13.1.248-263Ključne besede:
kolektivni spomin, sporni kraji, simbolno označevanje, javna plastika, Koper, Oreste DequelPovzetek
Pojem kolektivnega spomina odpira temeljna vprašanja o vrednotenju dediščine, predvsem materialne stavbne dediščine v spornih krajih. Hkratna prisotnost različnih skupin v prostor uvaja vzporedne spomine in diskurze, ki jih lahko prepoznamo bodisi skozi odnos do stavbne dediščine bodisi v izvedbi javne plastike, oboje pa beremo kot simbolično označevanje prostora (Veschambre, 2008). Urbani prostor severne Istre, kjer sta se skozi zgodovino prepletali italijanska in slovenska skupnost, so politično-zgodovinska dogajanja sredi 20. stoletja usodno zaznamovala. Povojno reševanje konfliktov je pripeljalo do vrhunca »etnične metamorfoze« regije (Purini, 2010), ko se je večinsko italijansko govoreče prebivalstvo izselilo iz mestnega prostora, vanj pa so se naselili Slovenci iz drugih slovenskih ter jugoslovanskih pokrajin. Nasprotja med Slovenci in Italijani v pokrajini so izvirala iz predvojnega, dve desetletji trajajočega fašističnega nasilja nad slovenskim prebivalstvom. Kljub temu je antifašistični boj združil oba naroda, predvsem v okviru komunistične ideologije. Tako je po vojni v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947–1954) zaživel ideal fratellanze, bratstva med Slovenci in Italijani v Istri. Spomenik temu idealu je postavil – v slovenskem prostoru neznan – koprski kipar Oreste Dequel z doprsnim kipom koprskega protestantskega škofa Pier Paola Vergerija mlajšega, prijatelja Primoža Trubarja. Kljub takrat še prevladujoči socrealistični estetiki je kiparju uspelo s subverzivnimi potezami v eno podobo vplesti več kolektivnih spominov.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2019 Neža Čebron Lipovec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
