Mejno in vmesno. Liminalnost kot miselni prostor
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.13.2.26-39Ključne besede:
kulturna teorija, kulturologija, literarna veda, liminalnost, literarna antropologija, meja, transgresija, duhovi, vampirji, tretji prostor, pragPovzetek
Članek obravnava koncept »liminalnosti«, ki sta ga prva formulirala antropologa Arnold van Gennep in Victor Turner. »Liminalnost« je prostorska miselna figura, ki raziskuje (družbene) medprostore in mentalna stanja, kot so ritualni pragovi in drugi prostori prehajanja, iniciacijski rituali in podobno. Povezana je s temeljnimi antropološkimi pojmi, kot sta prag (meja ali omejitev, ki označuje teritorialnost človeškega življenja) in transgresija, pa tudi s »tretjim prostorom« Homija Bhabhe. Liminalnost udejanja (utopično?) umetnost postajanja, ki presega ali premosti dihotomije. Po drugi strani pa lahko pomeni tudi ujetost med kulturne, družbene in diskurzivne fronte, in sicer na precej katastrofičen način (kot na primer v Preobrazbi Franza Kafke). Članek, ki uvaja večji raziskovalni projekt, oriše različne vidike »liminalnosti«, nato pa predlaga možne aplikacije na področju literarnih ved in kulturologije, na primer v raziskavah motivov duhov, prikazni in vampirjev v literarni fantastiki ali pri študijah regij (Balkan ali Srednja Evropa kot mejni prostori kultur in politike).
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2019 Clemens Ruthner
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
