»Nismo bili ne Hrvati ne Iliri niti Slovani, temveč ’cesarsko-kraljevi graničarji’.« O mejnih pojavih v delih Augusta Šenoe in Miroslava Krleže
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.13.2.40-63Ključne besede:
mejni pojavi, Avstro-Ogrska, postimperialna doba, August Šenoa, Miroslav KrležaPovzetek
Izhajajoč iz teze, da lahko literarna besedila ne le opisujejo realnost, temveč jo tudi konstruirajo, članek analizira izbrana pripovedna, esejistična in poetološka besedila dveh kanoniziranih hrvaških pisateljev, in sicer Augusta Šenoe in Miroslava Krleže. Osredotoča se na prikaz in literarno reprezentacijo različnih mejnih pojavov v avstroogrskem cesarstvu (Šenoa) in njihovega počasnega spreminjanja v postimperialni dobi po prvi svetovni vojni (Krleža). Članek kritično obravnava imperialne narative o vojaški meji, podobe Osmanov v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju ter z njimi povezane nacionalne in homogenizirajoče diskurze, nastale pod vplivom procesov ustvarjanja drugega, ter analizira variacije razumevanja meje in njihove ideološke implikacije. Pri tem se opira na tezo, da so meje konstruirane kot nemogoči poskusi ločevanja sebe od drugega.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2019 Milka Car
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
