Status beguncev v dveh sodobnih nemških romanih skozi prizmo Waldenfelsove teorije prostora

Avtorji

  • Andrea Leskovec Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.13.2.89-101

Ključne besede:

teorija prostora, Bernhard Waldenfels, pripadnost, status beguncev, sodobna nemška literatura

Povzetek

Bernhard Waldenfels razlikuje med prostorom, v katerega se posameznik uvrsti in h kateremu pripada, in krajem, na katerem se posameznik nahaja. Razmerje med tem, da se subjekt nahaja na določenem kraju in se hkrati razprostira v določenem prostoru, je ponavadi uravnoteženo. Ko se to razmerje podira, nastanejo »kraji brez prostora« in »prostori brez kraja«. Pri slednjih gre za prostore brez individualnega in specifičnega »tukaj« in »zdaj«, kar močno ogroža posameznika kot takšnega, »kraj brez prostora« pa pomeni redukcijo na določen »tukaj« in »zdaj«, ki posamezniku ne omogoča pripadnosti, kar privede do odsotnosti jaza, ker se posameznik ne more niti lokalizirati niti uvrstiti v določen prostor. Pričujoči prispevek je poskus analize dveh romanov s perspektive Waldenfelsove teorije prostora.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

26. 12. 2019

Številka

Rubrika

Študije

Kako citirati

Leskovec, A. (2019). Status beguncev v dveh sodobnih nemških romanih skozi prizmo Waldenfelsove teorije prostora. Ars & Humanitas, 13(2), 89-101. https://doi.org/10.4312/ars.13.2.89-101