Od Deželnega muzeja za Kranjsko do Narodnega muzeja Slovenije
Zbiranje, zbirke in zbiralna politika
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.14.2.15-27Ključne besede:
Deželni muzej za Kranjsko, Narodni muzej Slovenije, zbiranje, muzejska zbirka, premična kulturna dediščinaPovzetek
Evropski nacionalni muzeji, ustanovljeni po letu 1750, so imeli poleg kulturne tudi narodotvorno in celo državotvorno vlogo. Po ustanovitvi je opremljanje muzejev z zbirkami povsod postalo znak prestiža. Z zbirkami so jih opremili bolj, pa tudi manj premožni, ki so razumeli, da mora tak muzej v svojih zbirkah imeti najdragocenejše umetnine in artefakte. Vloga muzejev in njihovih zbirk ni bila samo v prikazovanju najboljšega s področja umetnosti, znanja in narave, ampak je bila tesno povezana z idejo naroda in narodovo zgodovino. Večina avstrijskih muzejev (z izjemo cesarskih zbirk) je bila ustanovljena kot regionalnih, vendar se v nekaterih ustanovitvenih aktih pojavlja tudi termin nacionalni oziroma narodni.
Tak primer je Deželni muzej za Kranjsko, sedanji Narodni muzej Slovenije, ki bo leta 2021 praznoval 200-letnico. To se kaže tudi v pismu Jožefa Kamila Schmidburga, guvernerja in predsednika deželnih stanov, v katerem navaja načrt zbiranja gradiva za muzej: »Naš domovinski muzej naj bi zajel prvenstveno vse s področja nacionalnega slovstva (National-Literatur) in narodne ustvarjalnosti (National-Produktion). Prav tako naj združi vse, kar je v domovini ustvarila narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« Zbiralna politika muzeja je takrat odražala status muzeja. Precej se je spremenila po razpadu Avstro-Ogrske, ko muzej ni bil več edini muzej na ozemlju sedanje Slovenije, še bolj pa v sodobnosti, ko so slovenski nacionalni muzeji izgubili narodotvorno in državotvorno vlogo.
Prenosi
Literatura
Assmann, A., Cultural Memory and Western Civilization. Functions, Media, Archives, New York 2011, str. 119–136.
Assmann, J., Kultura pamćenja: pismo, sećanje i politički identitet u ranim visokim kulturama, Beograd 2011, str. 15.
Deschmann, K., Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach, Laibach 1888.
Foucault, M., Architecture /Mouvement/ Continuité, 1984, str. 1–9, http://web.mit.edu/allanmc/www/foucault1.pdf [10. 2. 2019].
Handbuch der Kunstpflege in Österreich, Wien, 1902, https://archive.org/stream/handbuchderkuns01weckgoog/handbuchderkuns01weckgoog_djvu.txt [16. 3. 2020].
Hohenwart, F. J. H., Die eröffnung des Landes-Museums in Laibach, wie selbe den 4. October 1831, zur Feier der allerhöchsten Namensfestes Sr. Majestät unsers allgeliebten Kaisers abgehalten wurde, Laibach 1832.
Hohenwart, F. J. H., Leitfaden für die das Landes-Museum in Laibach besuchenden, Laibach 1836.
Horvat, J., Zbirke – predhodnice muzejev, Argo 36–37, 1994, str. 15–18.
Hudales, J., Slovenski muzeji in etnologija, od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja, Ljubljana 2008.
Icomov kodeks muzejske etike, geslo Muzej, Ljubljana 2005, str. 9, http://www.icom- slovenia.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/eticni_kodeks/eticni_kodeks.pdf [6. 7. 2018].
Die Geschichte des Universalmuseums Joanneum, 2018, https://www.museum-joanneum.at/das-joanneum/unsere-geschichte, 2018 [11. 6. 2019].
Kodrič Dačić, E., Knjižnica in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev, Ljubljana 2012, http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/knjiznice_in_kulturna%20dediscina.pdf [21. 11. 2019].
Kos, M., Deželni muzej in status muzejev v Celju, Mariboru in na Ptuju, Argo 54/2, 2011a, str. 50–52.
Kos, M., Josip Mantuani in umetnostna zbirka Deželnega muzeja, v: Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2011b, str. 22–23.
Landesmuseum im Herzogthume Krain 1836–1837, Laibach 1838.
Mahnič, K., Josip Mantuani in moderni muzej: prispevek k razumevanju Mantuanijevih prizadevanj za reorganizacijo Deželnega muzeja za Kranjsko, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 52, 2016, str. 199–218.
Mal, J., Ob stoletnici našega muzeja (1821 — 15. oktober — 1921.), Slovenec: političen list za slovenski narod 49, 1921, str. 234–237. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16OKV9SI [11. 2. 2020].
Mal, J., Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana 1931.
Mikuž, M., Muzeji v dobi globalizacije, Ljubljana 2003.
Pearce, S. M., Museums, Objects, and Collections, A Cultural Study, London, New York 1998.
Perko, V., Muzeologija in arheologija za javnost: Muzej Krasa, Ljubljana 2014.
Petru, P., Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja, Argo 10/1, 1971, str. 8.
Rogelj Škafar, B., Upodobljene sledi narodne identitete, Ljubljana 2011.
Tavčar, L., Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije, Ljubljana 2003.
Van Beek, G., The Rites of Things. A critical View of Museums, Objects and Metaphors, Etnofoor, 3, 1990, str. 26–44.
Van Mensch, P. in drugi, New Trends in Museology II., Celje 2015.
Das vaterländische Museum in Böhmen im Jahre 1842, Vom Verwaltungausschusse des Gesselschaft, Prag 1842, str. 31–35.
Walsh, K., The representation of the past. Museums and heritage in the post-modern world, New York 1992.
Žargi, M., Arhiv Narodnega muzeja kot vir za kulturnozgodovinsko gradivo, Argo 36–37, 1994, str. 75–79.
*****
Predpisi
Bundesmuseen-Gesetz 2002, z dodatki in popravki do leta 2018. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20001728 [17. 7. 2019]; angleško besedilo: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_2002_1_14/ERV_2002_1_14.pdf.
Heritage Act, 2016, https://english.inspectie-oe.nl/publications/publication/2016/9/14/heritage-act [12. 1. 2019].
Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11332 [21. 8. 2019].
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije, 2003, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE4027 [19. 8. 2019].
Zakon o muzejima, 2018, https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2018_07_61_1267.html [1. 8. 2019].
Zakon o varstvu kulturne dediščine, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144 [16. 11. 2019].
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2020 Mateja Kos
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
