Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva

Avtorji

  • Nataša Vampelj Suhadolnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.14.2.45-60

Ključne besede:

Ivan Skušek ml., zbirateljstvo, kitajsko leseno pohištvo, lakirano pohištvo, klasično kitajsko pohištvo

Povzetek

Članek prikaže zbirateljsko strategijo Ivana Skuška ml. (1877–1947), pri čemer pod drobnogled postavi kitajsko pohištvo. Analiza zbirateljstva kitajskega pohištva v širšem evropskem kontekstu je pokazala, da lahko Ivana Skuška umestimo med prve zahodne zbiratelje, ki so v posameznih kosih kitajskega lesenega pohištva že v drugem desetletju 20. stoletja prepoznali umetniško obliko. Leseno pohištvo je namreč večjo mednarodno pozornost doseglo šele v 40. in 50. letih 20. stoletja, ko so začele izhajati prve angleške publikacije.

Pri analizi Skuškove vloge v kontekstu zbirateljstva kitajskega pohištva izhajamo iz širše perspektive zbirateljstva v evro-ameriškem prostoru in kulturne klasifikacije, ki je na piedestal večinoma umeščala predmete iz porcelana in laka. Skuškovo vlogo nadalje poskušamo umestiti v širši evropski diskurz zbirateljskih strategij pohištva, pri tem pa se dotaknemo tudi vprašanja definicije kitajske dediščine, kar nadalje izpostavi problematiko kulturnega diskurza evrocentrične imaginacije o Kitajski in s tem različne nacionalne percepcije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Chang, T., Collecting Asia: Théodore Duret’s “Voyage en Asie” and Henri Cernuschi’s Museum, Oxford Art Journal, Vol. 25, No. 1, 2002, str. 19–34.

Chang, T., Goncourt`s China cabinet: China fantasy and a nineteenth-century French collector, v Collecting China: The world, China, and a history of collecting (ur. Rujivacharakul, V.), Newark 2011, str. 31–45.

Clunas, C., Chinese furniture, London 1988.

Clunas, C., What is Chinese furniture? The changing Western image of Chinese furniture, v Chinese Furniture: Selected articles from orientations 1984–1994, Hong Kong 1996, str. 16–25.

Čeplak Mencin, R., V deželi nebesnega zmaja. 350 let stikov s Kitajsko. Ljubljana 2012.

Davison, S. L., Pismo kustosa iz Umetnostne galerije Lady Lever, Slovenski etnografski muzej, 3. 9. 1925, neobj.

Ecke G., Chinese domestic furniture in photograps and measured drawings, ponovni tisk, original Peking 1944.

Ferguson, J. C., Survey of Chinese art. Shanghai 1940.

Handler, S., Austere luminosity of Chinese classical furniture, Berkeley, Los Angeles, London 2001.

Kates, G. N., Chinese household furniture, New York 1948.

Kluge, P. M., Pismo Skušku, Taiyuan 20. 2. 1919. neobj.

Mason Jr., L. E., Examples of Ming furniture in American collections formed prior to 1980, Orient­ations, Vol. 23, No.1, 1992, str. 74–81.

Motoh, H., “The master said:”–– Confucius as a quote, Asian Studies, Vol. 7, No. 2, 2019, str. 287–300.

Preziosi, D., Collecting/Museum, v Critical Terms of Art History (ur. Nelson, R. in Stiff. R.), Chicago 1996.

Skušek, F., Rokopisni zapiski Francija Skuška. Ljubljana, n.d.

Skušek, I., Pismo Muzeju umetnosti Mineapolis, Ljubljana 3. 5. 1926, neobj.

Šmitek, Z., Poti do obzorja: antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko, Ljubljana 1988.

Wang, S., Classic Chinese furniture: Ming and Early Qing dynasties, Hong Kong 1988.

Prenosi

Objavljeno

29.12.2020

Kako citirati

Vampelj Suhadolnik, N. (2020). Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva. Ars & Humanitas, 14(2), 45–60. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.45-60

Številka

Letn. 14 Št. 2 (2020): Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2020 Nataša Vampelj Suhadolnik

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.