Socialna opora starejših, ki živijo v domačem okolju, v času prvega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.15.1.73-90Ključne besede:
socialna opora, starejši, SARS-CoV-2, COVID-19Povzetek
Slovenija sodi med hitro starajoče se države, kar zahteva prilagoditve družbe na različnih področjih. Eno izmed njih je skrb za starejše, ki zaradi težav, povezanih s staranjem, potrebujejo vrsto storitev in pomoči. Del potrebne pomoči lahko pokrijejo formalne storitve (kot je osebna pomoč na domu), zelo pomembni pa so tudi neformalni viri socialne opore (sorodniki, prijatelji, sosedi). Raziskave kažejo, da ima del starejših razmeroma zadostno socialno oporo, obstaja pa tudi nezanemarljiv delež starejših s šibko socialno oporo ali brez virov neformalne socialne opore. Ti so lahko še posebej ranljivi v okoliščinah, kot je pandemija koronavirusa SARS-CoV-2. Tako članek naslavlja značilnosti omrežij socialne opore starejših, ki živijo doma, v času popolnega zaprtja javnega življenja v prvem valu pandemije, in sicer na podlagi podatkov, zbranih v okviru spletnega panela JazVem. Gre za verjetnostni vzorec 605 oseb, starejših od 64 let. V raziskavi so bile merjene čustvena in instrumentalna opora, opora v smislu neformalnega druženja, pa tudi elementi formalne opore in različne značilnosti omrežij. V vzorcu je bila dobra desetina starostnikov z omejenimi viri socialne opore. To so starostniki, ki niso navedli nobenega vira socialne opore, in starostniki s samo oddaljenimi viri socialne opore. Na število in dostopnost virov socialne opore v času pandemije vplivata spol in velikost gospodinjstva starostnika.
Prenosi
Literatura
Ajrouch, K. J. idr., Social networks among men and women: the effects of age and socioeconomic status, The Journals of Gerontology, Series B, Psychological Sciences and Social Sciences 60 (6), 2005, str. S311–S317.
Antonucci, T. C., Social relations: An examination of social networks, social support, and sense of control, v: Handbook of the psychology of Aging (ur. Birren, J. E., Schaie, K. W.), San Diego, 2001, str. 427–453.
Antonucci, T. C. in Akiyama, H., An Examination of Sex Differences in Social Support Among Older Men and Women, Sex Roles 17 (11–12), 1987, str. 737–749.
Armitage, R. in Nellums, L. B., COVID-19 and the consequences of isolating the elderly, The Lancet Public Health 5 (5), 2020, str. e256.
Basu, S., Non-communicable disease management in vulnerable patients during Covid-19, Indian Journal of Medical Ethics 5 (2), 2020, str. 103–105.
Bauer, L. L. idr., Associations of exercise and social support with mental health during quarantine and social-distancing measures during the COVID-19 pandemic: A cross-sectional survey in Germany, medRxiv 1, 2020, str. 1–18.
Campbell, K. E. idr., Social Resources and Socioeconomic Status, Social Networks 8, 1986, str. 97–117.
Choi, N. G. in Wodarski, J. S., The relationship between social support and health status of elderly people: Does social support slow down physical and functional deterioration?, Social Work Research 20, 1996, str. 52–63.
Cobb, S., Social Support as a Moderator of Life Stress, Psychosomatic Medicine 38, 1976, str. 300–314.
Dremelj, P., Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov, Družboslovne razprave 43, 2003, str. 149–170.
Dremelj, P., Vloga družinskih medosebnih odnosov v okoliščinah pozne moderne: doktorska disertacija, Ljubljana 2007.
Dremelj, P. idr., Priprava načrta za obvladovanje COVID-19 za izvajalce na področju socialnega varstva, končno poročilo, Ljubljana 2020.
Dwyer, M. idr., Factors affecting the ability of older people to live independently, New Zealand 2000.
Falvey, J. R. idr., The Essential Role of Home- and Community-Based Physical Therapists During the COVID-19 Pandemic, Physical Therapy 100 (7), 2020, str. 1058–1061.
Ferligoj, A. idr., Omrežja socialnih opor prebivalstva Slovenije, Ljubljana 2002.
Finch, J. idr., Negotiating family responsibilities, London, New York 1993.
Finch, J., Family Obligations and Social Change, Cambridge 1989.
Fischer, C. S., To Dwell among Friends, Chicago 1982.
Flaker, V. idr., Dolgotrajna oskrba, Očrt potreb in odgovorov nanje, Ljubljana 2008.
Hlebec, V., Socialna omrežja starostnikov, v: Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije (ur. Novak, M. idr.), Ljubljana 2004.
Iglič, H., Socialne mikrostrukture: sorodstvena in tradicionalna orientacija v iskanju socialne opore, Ljubljana 1989.
Iglič, H., Slovenian social support networks in a long-term perspective, 1987–2018, Družboslovne razprave 91, 2019, str. 7–27.
Jordan, R. E. idr., COVID-19: risk factors for severe disease and death, BMJ 368, 2020, str. 1–2.
Kahn, R. L. in Antonucci, T. C., Convoys over the life course: Attachment roles and social support, v: Life-span development and behaviour (ur. Batles, P. B., Brim, O.), New York 1980, str. 253–286.
Kogovšek, T., Hlebec, V., Dremelj, P., Ferligoj, A., Omrežja socialne opore Ljubljančanov, Družboslovne razprave 43, 2003, str. 183–204.
Li, X. idr., Risk factors for severity and mortality in adult COVID-19 inpatients in Wuhan, Journal of Allergy and Clinical Immunology 146, 2020, str. 110–118.
Marsden, P. V., Core Discussion Networks of Americans, American Sociological Review 52, 1987, str. 122–131.
McLaughlin, D. idr., Gender Differences in Social Network Size and Satisfaction in Adults in their 70s, Journal of Health Psychology 15 (5), 2010, str. 671–679.
McPherson, M. idr., Birds of a Feather: Homophily in Social Networks, Annual Review of Sociology 27 (1), 2001, str. 415–444.
Nagode, M. idr., Ponudniki socialne opore starostnikom v ruralnem in urbanem okolju, Teorija in praksa 43, 2006, str. 814–827.
Nagode, M. idr., Strokovne podlage za nadaljnji razvoj socialne oskrbe na domu: končno poročilo, Ljubljana 2019.
Norris, J. E. idr., Among Generations: The Cycle of Adult Relationships, New York 1994.
Poel, M. G. M., Delineating Personal Support Networks, Social Networks 15, 1993a, str. 49–70.
Poel, M. G. M., Personal Networks. Lisse 1993b.
Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19), dostopno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10060 (4. januar 2021).
Promislow, D., A Geroscience Perspective on COVID-19 Mortality, The journals of gerontology: Series A 75 (9), 2020, str. e30–e33.
Ramovš, J., Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika, Ljubljana 2003.
Roy, J. idr., COVID-19 in the geriatric population, International Journal of Geriatric Psychiatry 35, 2020, str. 1437–1441.
Song, L. idr., Social support, v: The SAGE handbook of social network analysis (ur. Scott, J. in Carrington, P. J.), Los Angeles 2011.
SURS, EUROPOP2018: v 2100 naj bi bilo prebivalcev Slovenije 284.000 manj kot danes, skoraj tretjina prebivalcev starejših, Projekcije prebivalstva EUROPOP2018 za Slovenijo, 2019, dostopno na https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8316 (7. januar 2021).
SURS, SiStat, 2021, dostopno na https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C1006S.px/ (7. januar 2021).
Thoits, P. A., Conceptual, Methodological and Theoretical Problems in Studying Social Support as a Buffer Against Life Stress, Journal of Health and Social Behavior 23, 1982, str. 145–159.
Tobiasz-Adamczyk, B. in Zawisza, K., Urban-rural differences in social capital in relation to self-rated health and subjective well-being in older residents of six regions in Poland, Annals of agricultural and environmental medicine 24 (2), 2017, str. 162–170.
Tull, M. T. idr., Psychological Outcomes Associated with Stay-at-Home Orders and the Perceived Impact of COVID-19 on Daily Life, Psychiatry Research 289, 2020, str. 113098.
Ule, M., Temelji socialne psihologije, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1997.
Vaux, A., Social Support: Theory, Research, and Intervention, New York 1988.
Yu, H. idr., Coping Style, Social Support and Psychological Distress in the General Chinese Population in the Early Stages of the COVID-2019 Epidemic, BMC Psychiatry 20 (426), 2020, str. 1–11.
Weiss, R. S., The Provisions of Social Relations, v: Doing unto Others (ur. Rubin, Z.), Englewood Cliffs 1974, str. 17–26.
Wenger, C., Support Networks of Older People: A Guide for Practitioners, Bangor 1994.
Wojszel, Z. B. in Politynska, B., The structure and functional correlates of social support networks of people in advanced old age living in chosen urban and rural areas in Poland: a cross sectional study, European Journal of Ageing, 1–11. Dostopno na https://doi.org/10.1007/s10433-020-00583-6 (16. 10. 2020).
Wu, B., Social isolation and loneliness among older adults in the context of COVID-19: a global challenge, Global Health Research and Policy 5 (27), 2020, str. 1–3.
Zupan, G., Varna uporaba interneta: aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu izvedlo 55 % 16–74-letnikov, Statistični urad Republike Slovenije, 2020, dostopno na https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9258 (28. maj 2021).
Prenosi
Objavljeno
Verzije
- 29. 07. 2021 (2)
- 20. 07. 2021 (1)
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Marjan Cugmas, Polona Dremelj, Tina Kogovšek, Anuška Ferligoj, Zenel Batagelj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
