Kratke zgodbe iz popolnega zaprtja

Povzetek

Svet umetnosti in literature je na tragedijo širjenja virusa odgovoril z različnimi kratkimi zgodbami, ki so nastale v času popolnega zaprtja. Čeprav je še prezgodaj, da bi lahko razvili ustrezno teorijo o novem umetniškem izrazu, nastalem zaradi pandemije, se jasno kaže, da so v književnosti nastale hibridne pripovedne oblike, ki avtobiografsko pripoved povezujejo s fikcijskim in esejističnim načinom pripovedovanja. Nasprotno pa se na likovnem področju izražanje nelagodja zaradi pandemije širi hitreje in izraziteje. V pričujočem članku je predstavljen pregled objavljenih literarnih del v Latinski Ameriki in Evropi, posebna pozornost pa je posvečena emblematični kratki zgodbi Me olvido de todo menos de mi cuerpo (Pozabljam na vse, samo na svoje telo ne) Alije Trabucco Zerán. Prav tako sta predstavljena dva stripa kot primera vizualne komunikacije, nastala v času zaprtja: video strip Rebibbia Quarantine. Drammatico reportage dalla quarantena di Roma Nord Est avtorja Zerocalcareja in »Più forte di carta e inchiostro«, ki je del grafičnega romana Alack Sinner avtorjev Joséja Muñoza in Carlosa Sampaye. Izbran je bil strip, ker gre za zelo učinkovito sporočilo neposrednosti, ima pa tudi možnost doseči širok krog občinstva; prav tako gre za umetniški proizvod, ki pri bralcu vzbuja nujen razmislek o sodobni krizi. V teh delih je izpostavljena vloga izobraženca in umetnika, ki v izolaciji in osamljenosti pisanje in umetnost spreminjata v prostor upora.