Arhivi
-
Sodobna slovenska književnost v 21. stoletju
Letn. 18 Št. 1 (2024)Razprave, objavljene v tematskem bloku Ars & Humanitas z naslovom »Sodobna slovenska književnost v 21. stoletju«, ne prinašajo samo novih in poglobljenih spoznanj o slovenski književnosti v tem tisočletju, ampak tudi uvide o splošnih značilnostih kulture in življenja v našem času. Vse na poseben način dokazujejo, da je slovenska književnost še vedno pomembna bivanjska kategorija, ki nam lahko v medikaliziranem in digitaliziranem kronotopu daje možnost izpolnjevanja sebe in družbe ter s tem omogoča (vsaj začasni) pobeg pred nesmislom in različnimi totalizirajočimi idejami.
-
Quo vadis archaeologia?
Letn. 17 Št. 2 (2023)The direction and velocity of scientific progress are difficult to predict. Nevertheless, reflecting on disciplinary changes and their consequences within and outside the discipline remains a constant task and responsibility of scientists. Archaeology, in the two hundred years of its history, has been seen in various different ways – as one of the humanities, a historical science, as part of anthropology or classics, as a social science and sometimes even as a natural science. Such views did not simply replace each other but frequently existed in parallel, competing with and complementing each other. In other words, archaeology was and still is somewhat elusive. It cannot be easily classified as a single type of science, as it transcended all these categories, even more so today. What are the reasons for this elusiveness? Can archaeology be explained with one general all-encompassing theory? These questions are addressed by the authors in the present issue of Ars & Humanitas, which also celebrates 100 years of teaching archaeology at the University of Ljubljana.
-
Sodobni pogledi na literarno prevajanje
Letn. 17 Št. 1 (2023)Prevajanje, še posebej literarno, že tisočletja predstavlja most med posamezniki, skupnostmi in kulturami. Nekateri izzivi ostajajo ves čas enaki, na primer dileme med ustreznimi in sprejemljivimi, potujitvenimi in podomačitvenimi, dobesednimi in svobodnimi prevodi; drugi so novejši, mednje nedvomno spadajo dileme aktivističnega prevajanja in uporabe najnovejših prevajalskih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, in sicer pri prevajanju vseh vrst besedil a morda še najbolj pri prevajanju književnih besedil. Prevajanje je tudi že od samih začetkov družbena dejavnost, odvisna ne le od značilnosti samih besedil in spretnosti ter izurjenosti prevajalcev, ampak tudi od cele vrste zunajbesedilnih dejavnikov, od položaja posameznih jezikov, skupnosti in posameznikov v svetu, do zgodovinskih okoliščin v kulturah, ki so med seboj v stiku, političnih razmer in premikov v razmišljanju ter razumevanju sveta znotraj teh skupnosti ali v svetovnem merilu. Zaradi vsega tega se nam je zdelo pomembno posvetiti posebno številko raziskovanju književnih prevodov.
-
Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom
Letn. 16 Št. 2 (2022)Rdeča nit tematskega bloka pričujoče številke revije Ars & Humanitas, kot je zgovoren že njegov naslov »Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom«, je praznina, temeljna idejna podstat celotnega budizma, že vse od njegovih začetkov, ki jih je ob uvidu v nestalnost vsega živečega vztrajno gradil utemeljitelj tradicije Siddhartha Gavtama Buddha (ok. 560–480 pr. n. št.). Po njegovi smrti, ko se je budizem v svojem plodnem razvoju razvejal na številne tokove in šole, tudi izven meja Indije, je praznina privzela raznolike podobe, te pa druži njena bistvena lastnost, ki se pretaka skozi vsa miselna obzorja tradicije, in je povsem nasprotna običajnemu razumevanju praznine kot negativitete v smislu breztemeljnega in brezplodnega niča. V budizmu, zlasti v luči nauka o minljivosti in tesni medsebojni povezanosti vsega živečega, je praznina namreč opredeljena kot dinamična totaliteta bivajočega.
-
Rimski imperij kot vzorec: politični in literarni vidiki
Letn. 16 Št. 1 (2022)This thematic issue is not simply about political appropriations of Rome and its empire in later times (e. g. Byzantium as a New Rome, the Holy Roman Empire of the German nation, the US as the final goal of the translatio imperii from the East to the West, etc.). Instead, it is dedicated to the role specific paradigmatic patterns related to the Roman Empire played in political imaginaries and literature.
-
Stiki in izmenjave med književnostmi Srednje in Jugovzhodne Evrope in Latinske Amerike v času hladne vojne
Letn. 15 Št. 2 (2021)Uveljavljeno pojmovanje hladne vojne temelji na vojnih, ideoloških in gospodarskih spopadih, ki jih je implicirala in ki so razdelili velik del sveta na dva nasprotna bloka. A ta globalni konflikt je treba razumeti tudi kot ključni dejavnik zbliževanja med narodi, ki zgodovinsko niso imeli posebno tesnih stikov. V tem pogledu je paradigmatična množica najrazličnejših izmenjav, ki jih je že zelo kmalu po revoluciji spletla Kuba z nekaterimi evropskimi državami. Geopolitične napetosti so tudi spodbudile pogled na intelektualca ali umetnika kot angažiranega kulturnega posrednika, močno predanega boju, ki je prerasel v svetovni ali vsaj mednarodni pojav. Pričujoča tematska številka revije želi spregovoriti o teh in drugih vidikih, ki se jim je dosedanja kritika malo posvečala in ki terjajo skupinsko obravnavo, da bi lahko bolje razumeli kompleksni pojav, pri katerem kulturno področje nenehno zadeva ob politične in ideološke sfere in pri katerem transnacionalni pristop ni le kvaliteta, temveč nuja.
-
Pandemija COVID-19 in njene družbene posledice
Letn. 15 Št. 1 (2021)Zbrani članki so preliminarni vpogled v družboslovno-humanistični imaginarij o medicinskem fenomenu COVID-19, globalni pandemiji, karanteni in popolnem zaprtju družb. Bralcu ponujajo izčrpen prikaz človekovega in družbenega duha v času pandemije in se spogledujejo s širšimi družbeno-političnimi implikacijami, ki jih ta pandemija prinaša človeškim družbam in sebstvom, hkrati pa napovedujejo širše družbene transformacije, ki se dogajajo v zadnjih dveh letih, od decembra 2019, ko je prišlo do izbruha pandemije.
-
Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja
Letn. 14 Št. 2 (2020)Zbiranje v najširšem smislu nabiranja, hranjenja in ohranjanja tako materialnih kot nematerialnih stvari, ki imajo kulturno oziroma družbeno vrednost, namen ali pomen (Bell, 2017, 244), je obče človeška dejavnost. V ožjem pomenu je zbiranje selektivno, dolgotrajnejše pridobivanje in shranjevanje različnih, a med seboj povezanih materialnih in nematerialnih reči, ki pridobijo poseben pomen ravno kot del te celote, hkrati pa tudi same prispevajo k pomenu celotnega zbira (Belk, 2006, 535). Kar z zbiranjem nastane, je torej komplet stvari, ki so ga iz različnih vzgibov in z različnimi namerami zbrali posamezniki ali institucije, vendar ta zares postane zbirka, šele ko »nekdo o njej razmišlja kot o zbirki« (Pearce, 1994, 158). Zbiranje tako postane zbirateljstvo.
-
Prepričevalna moč sodobnega političnega in medijskega diskurza
Letn. 14 Št. 1 (2020)Današnji čas je prinesel pomembne spremembe v načinu, kako komuniciramo drug z drugim. Tehnološki napredek in razmah družbenih medijev sta vplivala tako na informativne medije kot na sodobni politični prostor, kar ima pomembne posledice za politični govor. Vloga družbenih medijev v politični komunikaciji se je povečala, saj politiki čedalje bolj neposredno komunicirajo z javnostjo brez posredništva tradicionalnih medijev. Poleg tega je čedalje bolj pod vprašajem nevtralnost osrednjih medijev pri poročanju, saj so vedno bolj odvisni od oglaševanja in tako pod posrednim ali neposrednim vplivom različnih korporativnih ali državnih sponzorjev. Tako smo se znašli v času, ko vse več ljudi informacije pridobi v družbenih medijih, medtem ko so izrazi dezinformacija, lažne novice, postresničnost, sovražni govor in teorije zarote postali vsakdanji del govora. V novem javnem prostoru komunikacije se pogosto zgodi, da je to, kar kdo dojema kot teorijo zarote, za koga drugega resničnost, da so to, kar kdo dojema kot dejstva, za koga drugega lažne novice, in da je to, kar kdo dojema kot sovražni govor, za koga drugega svoboda govora.
-
Prostor
Letn. 13 Št. 2 (2019)Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refleksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.
-
Spomin, II
Letn. 13 Št. 1 (2019)Avtorji prispevkov, zbranih v pričujoči tematski številki revije Ars & Humanitas, k spominu pristopajo kot k fenomenu, ki je skupen posameznikom in skupinam. Zanima jih kot proces mišljenja, umeščen v sedanjosti, ki pa hkrati bogati preteklost z izkušnjami in oblikuje prihodnost. Posebne pozornosti so deležni najrazličnejši artefakti, tako predmeti kot kraji, ki služijo kot spodbujevalci spominjanja na individualni ali kolektivni ravni. Preteklost, katere podobo naj bi pomagali vzpostavljati, je vezana na različne udeležence, od posameznikov, družin in strokovne skupnosti do nacije, kar se odraža v zbranih prispevkih.
-
Spomin, I
Letn. 12 Št. 2 (2018)Ko je bilo objavljeno vabilo za sodelovanje v tematskem bloku »Spomin« revije Ars & Humanitas, se je izkazalo, da je tema usidrana v mnogih osebnih in raziskovalnih vsebinah. Že iz poslanih predlogov oz. povzetkov in toliko bolj iz zdaj objavljenih študij je očitno, da je tema problemsko močna, je univerzalna, vprašanje spomina pri nekem avtorju je tudi dilema avtorja oz. avtorice študije.
Približno 40 prejetih prispevkov presega običajen obseg revije, zato se je uredniška skupina odločila, da jih razdeli v dva zvezka. Kljub temu je treba imeti pred očmi celoto vseh študij, ker se vsebine, izhajajoče iz literarnih, filozofskih, umetnostnih, družbenih, heritoloških in drugih vidikov, povezujejo. V tem zvezku so prispevki osredotočeni na povezavo s polji filozofije, književnosti ter spomina in pozabljenja. -
Nasilje: njegove interpretacije in reprezentacije
Letn. 12 Št. 1 (2018)Tematska številka revije Ars & Humanitas, ki je pred vami, obravnava tematiko nasilja, s posebnim poudarkom na vprašanjih, povezanih z različnimi interpretacijami in definicijami nasilja – torej z osrednjim vprašanjem, kako v okviru družboslovnih in humanističnih disciplin razumemo nasilje in kako ga definiramo. Tematska številka se tako dotika vprašanj kontekstualizacij določenih oblik nasilja (spolno nasilje, nasilje nad ženskami), reprezentacij nasilja v sodobnem času, v umetnosti in kulturi (literatura, likovna umetnost) ter vprašanj nasilja in šole. Zlasti slednje se zdi izrednega pomena, saj je eno ključnih vprašanj, povezanih z uspešnim bojem zoper nasilje, vprašanje ozaveščanja, ki naj se prične že v zgodnjem otroštvu. Napredek v širši družbi je mogoče doseči le z vzgojo, ki prek različnih tehnik učenja in metod dela spodbuja empatijo do sočloveka in podaja ustrezna znanja o tem, kaj je nasilje in kakšne so njegove posledice. V tematski številki smo se želeli razpravi o nasilju približati na interdisciplinarno znanstveni način.
-
Latinska Amerika: Družbenozgodovinski, literarni in jezikovni vidiki
Letn. 11 Št. 2 (2017)Letošnja druga številka revije za umetnost in humanistiko Ars & Humanitas je posvečena Latinski Ameriki ter njenim družbenozgodovinskim, kulturnim, literarnim in jezikovnim povezavam z Evropo.
