Prispevki

Za oddajo prispevkov online je potrebna Prijava in Pojdi na vstop.

Pogoji za oddajo prispevka

Avtorji morajo med postopkom oddaje preveriti, če njihovi prispevki ustrezajo spodnjim zahtevam. V primeru, da ne ustrezajo, so prispevki lahko zavrnjeni.
  • Članek še ni bil obljavljen. Članek prav tako v danem trenutku ni v procesu recenziranja pri drugi reviji.
  • Članek je shranjen v formatu programov Microsoft Word ali OpenOffice.
  • Besedilo je napisano v pisavi velikost 12. V besedilu se izogibajte podčrtavanju (raje uporabite poševno pisavo). Vse slikovno gradivo in drugi grafični elementi (tabele, sheme) so ustrezno umeščeni v besedilo.
  • Članek upošteva Smernice za avtorje, ki so objavljene na spletni strani revije.

Smernice za avtorje

 

I. Splošne smernice za avtorje prispevkov

  • prispevek naj praviloma ne obsega več kot ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki), o objavi daljših prispevkov odloča uredniški odbor; prispevek naj bo praviloma napisan v slovenskem knjižnem jeziku in v skladu s pravili znanstvenega oz. strokovnega pisanja. O objavi v tujem jeziku odloča uredniški odbor;
  • besedilo naj uvede seznam 5 ključnih besed;
  • citirani viri oz. literatura ob citatu v besedilu naj bodo navedeni v oklepaju;
  • opombe naj bodo sprotne, na dnu strani;
  • prispevki naj bodo natipkani v pisavi Times New Roman (velikost 12) z dvojnim razmikom, razen primerov, citatov, referenc, opomb in povzetkov, ki naj bodo z enojnim razmikom;
  • besedilo naj bo obojestransko poravnano; med posameznimi odstavki naj ne bo dodatnih praznih vrstic; prav tako naj v besedilu ne bo dvojnih presledkov in presledkov pred ločili (./,/;);
  • posameznih besed ali delov stavka ne podčrtujte, prav tako za poudarjanje ne uporabljajte velikih tiskanih črk;
  • kratke citate (manj kot tri vrstice) je treba vključiti v odstavek (v narekovajih), dolge citate (več kot tri vrstice) je treba odtisniti, brez narekovajev in z enojnim presledkom, velikost pisave 10. Kakršne koli spremembe citata morajo biti v oglatih oklepajih;
  • v besedilu ne uporabljajte aktivnih hiperpovezav;
  • opombe pišite s pomočjo ustrezne funkcije v programu za urejanje besedila;
  • članku naj bo dodan povzetek, ki naj obsega približno 1500 znakov s presledki; povzetek naj bo praviloma v angleškem in slovenskem jeziku, dodana naj bosta tudi prevoda naslova in ključnih besed;
  • če članek vsebuje slikovno gradivo, mora biti opremljeno z ustreznimi podnapisi in morebitnimi sklici v besedilu; če avtor želi, da so slike v besedilu vstavljene na točno določeno mesto, naj besedilo odda z vstavljenimi slikami (kljub temu morajo biti članku priložene tudi posamezne slike v ustrezni resoluciji); vsaka slika mora biti obvezno opremljena tudi s podatkom o njenem viru; avtor prispevka mora za objavo vsake slike – razen če ni avtor slike sam – pridobiti tudi soglasje njenega avtorja oz. izdajatelja publikacije/medija, v katerem je bila slika prvotno objavljena, da se jo ponovno objavi
  • Vsi slikovni materiali naj bodo profesionalno fotografirani, skenirani, izvoženi ali narisani. Pri velikosti je treba upoštevati, da bodo v reviji ustrezno pomanjšani (širina preloma strani je 120 mm). Fotografije in črtne risbe naj bodo shranjene v enem izmed bitnih formatov – npr. tif ali jpg. Fotografije v ločljivosti 300 dpi, črtne risbe pa v ločljivosti 800–1200 dpi. Diagrami in sheme naj bodo oddani v odprti datoteki, npr. v MS Excelu in v pdf-obliki (samo za primerjavo). Vsi slikovni materiali naj bodo oštevilčeni v zaporedju, v katerem so navedeni v besedilu. Ime datoteke naj vsebuje izpisan priimek prvega avtorja in zaporedno številko slike (npr.: priimek_slika01.jpg, priimek_shema01.pdf). V besedilu prispevka je treba označiti mesto posamezne slike (npr.: SLIKA 01) in podpise k posameznim slikam postaviti na pravo mesto (med besedilo). Če se morebitno besedilo, črke, številke ali simboli pojavljajo kot razlaga ali dopolnilo k osnovni sliki, je potrebno priložiti ločeno datoteko, iz katere je vidno, kam in kako so ti umeščeni;
  • bibliografija mora biti razporejena v dva dela: primarni viri in literatura;
  • reference morajo biti vključene v glavno besedilo v kratki obliki, sestavljeni iz priimka avtorja, ki mu sledi datum objave in številka strani: (Tivadar 2021: 118);
  • v bibliografiji naj bodo zapisi urejeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Več objav istega avtorja je treba navesti v kronološkem vrstnem redu;
  • članku naj bo priložena kratka biografska informacija o avtorju (največ 100 besed), ki naj vsebuje osnovne podatke o izobrazbi, poklicu, delovnem mestu ter področjih raziskovanja/delovanja avtorja; poleg tega mora biografska informacija nujno vsebovati tudi poštni in elektronski naslov;
  • v recenzijski postopek bodo sprejeti samo tehnično brezhibno urejeni prispevki s seznamom virov in literature, dosledno oblikovanim po navodilih za citiranje.

 

II. Recenzijski sistem

Uredništvo revije za vsako razpravo, ki ustreza formalnim pogojem za objavo, določi dva recenzenta in jima besedilo razprave pošlje brez avtorjevega imena in priimka. Recenzenta izpolnjeni obrazec skupaj z besedilom prispevka in svojimi komentarji vrneta uredništvu, to pa seznani avtorja z oceno ter predlogi in pripombami recenzentov, pri tem pa poskrbi, da recenzenta ostaneta anonimna. Na podlagi ocen recenzentov se uredništvo odloči, ali je prispevek primeren za objavo. Avtorji so ob oddaji dokončnega besedila dolžni upoštevati pripombe recenzentov. Prispevke za rubriko Ocene in poročila pregleda uredniški odbor.

 

III. Končna verzija besedila

Uredništvo pričakuje, da bo avtor pri pripravi končnega besedila upošteval pripombe recenzentov oz. uredništva in besedilo v dogovorjenem roku oz. najpozneje v dveh tednih poslal uredništvu.

 

IV. Korekture

Ob korekturnem branju lahko avtor uredništvu sporoči le pripombe v zvezi z oblikovanostjo besedila ali opozori na morebitne tipkarske napake. Korekture se opravijo v treh delovnih dneh.

 

V. Navajanje virov in literature

a) knjiga

Gantar, Polona, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingua Slovenica 3).

Foucault, Michel, 2011: Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis. Prev. Uroš Grilc.

b) zbornik

Javornik, Miha (ur.), 2006: Literatura in globalizacija (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

c) članek v zborniku

Mikolič, Vesna, 2004: Medkulturna slovenistika – realnost ali izziv? Stabej, Marko (ur.): Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 37–47.

č) članek v reviji

Krek, Simon, 2003: Sodobna dvojezična leksikografija. Jezik in slovstvo 48/1. 45–60.

d) spletna stran

Korpus slovenskega jezika FidaPLUS: <http://www.fidaplus.net>

Viri in literatura naj bodo navedeni ločeno.

 

Razprave

Section default policy

Izjava o zasebnosti

Izjava o zasebnosti