Prispevki

Za oddajo prispevkov online je potrebna Prijava in Pojdi na vstop.

Smernice za avtorje

 

I. Splošne smernice za avtorje prispevkov

Prispevek za revijo Jezik in slovstvo naj bo praviloma napisan v slovenskem knjižnem jeziku in v skladu s pravili znanstvenega oziroma strokovnega pisanja. O objavi v tujem jeziku odloča uredniški odbor. Za jezikovno podobo prispevka poskrbijo avtorji. Uredništvo prispevkov ne lektorira.

Tehnični napotki

  1. Splošno

Avtorji prispevke v elektronski obliki oddajo preko spletne strani revije: https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/about/submissions. Prispevki morajo biti oblikovani v skladu z zahtevami uredništva. Komunikacije med avtorji in uredništvom poteka preko spletne strani. V ime datoteke ne vključujemo podatkov o avtorjih.

  1. Razprave

Prispevki, namenjeni objavi v rubriki Razprave, naj ne presegajo obsega več kot ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki). O oddaji daljših prispevkov odloča uredniški odbor.

Besedilo naj bo napisano v pisavi Times New Roman, velikost 12, z medvrstičnim razmikom 1,5. Naslov prispevka in naslovi poglavij naj bodo napisani krepko. Poglavja naj bodo ročno oštevilčena (npr. 1 Uvod; 2 Metode in gradivo; 2.1 Pregled metod …), za oblikovanje naslovov ne uporabljajte slogov, ki jih ponuja urejevalnik besedila. Besedilo naj bo obojestransko poravnano. Odstavke ločite z 1 prazno vrstico. V besedilu naj ne bo dvojnih presledkov in presledkov pred levostičnimi ločili. Za poudarjanje posameznih besed in delov besedila uporabite ležeči ali krepki tisk, besedila ne podčrtujte. V besedilu ne uporabljajte aktivnih hiperpovezav.

Na začetku prispevka naj bo povzetek v slovenskem in angleškem jeziku. Posamezen povzetek naj obsega ca. 1500 znakov s presledki. Povzetkom dodajte največ 5 ključnih besed v slovenščini in angleščini. Dodajte tudi prevod naslova v angleščino. Velikost pisave obeh povzetkov, ključnih besed in naslova v angleščini je 10.

Citirani viri in literatura so navedeni ob citatu oz. povzetem delu besedila v navadnih oklepajih, npr. (Tivadar 2021: 118). Opombe naj bodo avtomatsko oštevilčene in na dnu strani, te niso namenjene citiranju. Velikost opomb je 10, razmik med vrsticami je 1.

Krajše citate (manj kot tri vrstice) je treba vključiti v odstavek (v narekovajih), dolge citate (več kot tri vrstice) je treba navesti v samostojnem umaknjenem odstavku brez narekovajev in z enojnim presledkom, velikost pisave 11. Kakršne koli spremembe citata morajo biti v oglatih oklepajih. Za citatom navedemo vir v okroglem oklepaju.

Če članek vsebuje slikovno gradivo, morajo avtorji oddati slike kot prilogo članka pri nalaganju na spletno stran revije. Slikovno gradivo je treba opremiti z naslovi (npr. Slika 1: Prikaz rabe besede miza v korpusu Gigafida 2.0), poskrbeti je treba za ustrezno sklicevanje na slikovno gradivo med besedilom (npr. Na sliki 1 vidimo …). Vsaka slika mora biti obvezno opremljena tudi s podatkom o njenem viru; avtor prispevka mora za objavo vsake slike – razen če ni avtor slike sam – pridobiti tudi soglasje njenega avtorja oz. izdajatelja publikacije/medija, v katerem je bila slika prvotno objavljena, da se jo ponovno objavi. Naslovi slikovnega gradiva naj bodo umeščeni na tisto mesto v besedilo, kamor bo nato grafični oblikovalec vstavil sliko.

Vsi slikovni materiali naj bodo profesionalno fotografirani, skenirani, izvoženi ali narisani. Pri velikosti je treba upoštevati, da bodo v reviji ustrezno pomanjšani (širina preloma strani je 120 mm), tisk je črno-bel. Fotografije in črtne risbe naj bodo shranjene v enem izmed bitnih formatov – npr. tif ali jpg lahko tudi png. Fotografije v ločljivosti 300 dpi, črtne risbe pa v ločljivosti 800–1200 dpi. Diagrami in sheme naj bodo oddani v odprti datoteki, npr. v MS Excelu in v pdf-obliki (samo za primerjavo). Vsi slikovni materiali naj bodo oštevilčeni v zaporedju, v katerem so navedeni v besedilu. Ime datoteke naj vsebuje izpisan priimek prvega avtorja in zaporedno številko slike (npr.: priimek_slika01.jpg, priimek_shema01.pdf). V besedilu prispevka je treba označiti mesto posamezne slike (npr.: Slika 1) in podpise k posameznim slikam postaviti na pravo mesto (med besedilo).

Bibliografija mora biti razporejena v dva dela: viri in literatura. Reference morajo biti vključene v glavno besedilo v obliki kratkega sklica oblike (Priimek letnica: stran), npr.  (Tivadar 2021: 118). Če sta avtorja dva, priimka ločimo z in, npr. (Gliha Komac in Žele 2019), če je avtorjev več, zapišemo le priimek prvega in dodamo idr., npr. (Gorjanc idr. 2018). V seznamu virov in literature naj bodo zapisi urejeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Več objav istega avtorja je treba navesti v kronološkem vrstnem redu. Med posameznimi zapisi naj bo ena prazna vrstica. Navajamo le tiste zapise, na katere se med besedilom neposredno sklicujemo.

Ob oddaji prispevka naj avtor poda kratko biografsko informacijo o avtorju oz. avtorjih (največ 100 besed za posameznega avtorja; vsebuje naj informacije o izobrazbi, poklicu, delovnem mestu ter področjih raziskovanja/delovanja), zapiše naj jo v obvestilo za uredništvo. Podatki o avtorju ne smejo biti zapisani v besedilu prispevka.

Besedilo prispevkov je treba pred oddajo na spletno stran revije anonimizirati. To pomeni, da v datoteko ne vpisujemo podatkov o avtorjih. Če je iz besedila razvidno, kdo je avtor, anonimiziramo tudi avtorjeve bibliografske vire, namesto avtorjevega priimka navedemo le Avtor letnica, npr. namesto (Smolej 2018) navedemo (Avtor 2018). V seznamu literature za tak vir navedemo tudi kar Avtor 2018, vse druge podatke o bibliografskem viru dodamo po končanem recenzijskem postopku. Za pomoč pri anonimizaciji pišite tehničnemu uredniku.

V recenzijski postopek bodo sprejeti samo tehnično brezhibno urejeni prispevki s seznamom virov in literature, dosledno oblikovanim po navodilih za citiranje.

  1. Ocene in poročila

Prispevki, namenjeni objavi v rubriki Ocene in poročila, ne smejo presegati dolžine polovice avtorske pole (15.000 znakov s presledki). Avtorji naj na konec besedila navedejo ime in priimek, ime in naslov institucije ter elektronski naslov.

  1. Intervju

O dolžini prispevkov, namenjenih objavi v rubriki Intervju, se avtor dogovori z uredništvo.

II. Recenzijski sistem

Uredništvo revije za vsako razpravo, ki ustreza formalnim pogojem za objavo, določi dva recenzenta in jima besedilo razprave pošlje brez avtorjevega imena in priimka. Recenzenta izpolnjeni obrazec skupaj z besedilom prispevka in svojimi komentarji vrneta uredništvu, to pa seznani avtorja z oceno ter predlogi in pripombami recenzentov, pri tem pa poskrbi, da recenzenta ostaneta anonimna. Na podlagi ocen recenzentov se uredništvo odloči, ali je prispevek primeren za objavo. Avtorji so ob oddaji dokončnega besedila dolžni upoštevati pripombe recenzentov. Prispevke za rubriko Ocene in poročila pregleda uredniški odbor.

 

III. Končna verzija besedila

Uredništvo pričakuje, da bo avtor pri pripravi končnega besedila upošteval pripombe recenzentov oz. uredništva in besedilo v dogovorjenem roku oz. najpozneje v dveh tednih poslal uredništvu.

 

IV. Korekture

Ob korekturnem branju lahko avtor uredništvu sporoči le pripombe v zvezi z oblikovanostjo besedila ali opozori na morebitne tipkarske napake. Korekture se opravijo v treh delovnih dneh.

 

V. Navajanje virov in literature

Priporočljivo, je da pri člankih, objavljenih v revijah, navedemo tudi DOI. Pri virih, ki bi jih težje našli s pomočjo baz ali brskalnikov, navedemo tudi spletno povezavo, glej primere. Avtor preveri, da vse spletne povezave delujejo. Pri spletni povezavi (ne pa pri DOI) je treba navesti datum dostopa.

a) knjiga

Gantar, Polona, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingua Slovenica 3).

Zupan Sosič, Alojzija, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.

b) zbornik

Javornik, Miha (ur.), 2006: Literatura in globalizacija (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

c) članek v zborniku

Kržišnik, Erika, 2018: Vinjete in Podobe iz sanj - mejnika v stilistični izrabi frazeologije. Smolej, Mojca (ur.): 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 54. SSJLK. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 11–19.

Schlamberger Brezar, Mojca, 2005: Nekatere skladenjske značilnosti prevodov iz francoščine v slovenščino – lekcija iz kontrastivne slovnice. Mikolič, Vesna in Marc Bratina, Karin (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Koper: Založba Annales. 261–268.

Pezdirc Bartol, Mateja, 2021: Inovativnost besede in slike v pesniški zbirki Drobtine iz mišje doline Anje Štefan. Pavlič, Darja (ur.): Slovenska poezija. Obdobja 40. Ljubljana: Znanstvena založna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 355–361.

č) članek v reviji

Krek, Simon, 2003: Sodobna dvojezična leksikografija. Jezik in slovstvo 48/1. 45–60.

Matajc, Vanesa, 2009: Literarnost kot medliterarnost, kozmopolitski »avtor« in »interpret«. Primerjalna književnost 32/2. 213–232.

Pori, Eva, Čibej, Jaka, Arhar Holdt, Špela in Kosem, Iztok, 2020: The Attitude of Dictionary Users towards Automatically Extracted Collocation Data: A User Study. Slovenščina 2.0 8/2. 168–201. DOI: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2020.2.168-201.

d) spletna stran

Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0: https://viri.cjvt.si/gigafida/. (Dostop 29. 5. 2023.)

Slovarski portal Fran. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: www.fran.si. (Dostop 29. 5. 2023.)

e) zaključno delo

Harlamov, Aljoša, 2009: Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Krajnc, Simona, 1995: Razvoj govora predšolskih otrok. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Gostenčnik, Januška, 2013: Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

f) konferenčni članek

Petek, Bojan, Šuštaršič, Rastislav in Komar, Smiljana, 1996: An acoustic analysis of contemporary vowels of the standard Slovenian language. Bunnell, H. Timothy in Idsardi, William (ur.): Proceedings ICSLP 96. Fourth International Conference on Spoken Language Processing, October 3-6, 1996, Philadelphia, PA, USA. Wilmington: University of Delaware, Apllied Science and Engineering Laboratories: Alfred I. du Point Institute. 133–136. https://www.isca-speech.org/archive//pdfs/icslp_1996/petek96_icslp.pdf. (Dostop 14. 10. 2023.)

g) Slovarski vir

SNB = Bizjak Končar, Aleksandra in Snoj, Marko (ur.), 2012: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. www.fran.si. (Dostop 24. 8. 2023.)

SP 2001 = Toporišič, Jože idr. (ur.), 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. www.fran.si. (Dostop 24. 8. 2023.)

Viri in literatura naj bodo navedeni ločeno.

 

Pogoji za oddajo prispevka

Vsi prispevko morajo zadostiti vsem zahtevam spodaj.

  • Članek še ni bil obljavljen. Članek prav tako v danem trenutku ni v procesu recenziranja pri drugi reviji.
  • Članek je shranjen v formatu programov Microsoft Word ali OpenOffice.
  • Kjerkoli je to mogoče, so v članku navedeni spletni naslovi do vseh navedenih referenc.
  • Če oddajate članek v postopek recenziranja, vas prosimo, da upoštevajte navodila za slepo recenziranje.
  • Besedilo je napisano v pisavi velikost 12. V besedilu se izogibajte podčrtavanju in krepki pisavi (razen za naslove in podnaslove), za poudarke raje uporabite poševno pisavo. Vse slikovno gradivo in drugi grafični elementi (tabele, sheme) so ustrezno umeščeni tekom besedila.
  • Članek upošteva Smernice za avtorje, ki so objavljene na spletni strani revije.

Razprave

Section default policy

Izjava o zasebnosti

Izjava o zasebnosti