Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika

Gjoko Nikolovski

doi:10.4312/jis.67.4.41-56

Avtorji

Gjoko Nikolovski Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.67.4.41-56

Ključne besede:

oblikoslovje, sklon, slovenščina, tuji jezik, pristop

Povzetek

Makedonci, ki se učijo slovenščino kot drugi in tuji jezik, zaradi svoje materinščine, ki sodi med analitične jezike, ne razumejo sistema slovenskih sklonov in sklanjatev. Prav zato je treba pri poučevanju uporabiti učni pristop, ki jim bo približal slovenske sklone in sklanjatve ter vse posebnosti, ki se pri tem pojavljajo. V prispevku je na podlagi teoretičnih izhodišč in učne prakse izpostavljen eden od možnih pristopov k poučevanju sklonov v slovenščini kot drugem in tujem jeziku.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Аризанковска, Лидија, 2010: Македонскиот и словенечкиот јазик (особености кои ги доближуваат и ги оддалечуваат). Аризанковска, Лидија (ur.): Македонско-словенечки јазични, книжевни и културни врски – Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze: Трета македонско-словенечка научна конференција. Скопје: Филолошки факултет Блаже Конески, УКИМ. 181–198.

Arizankovska, Lidija, 2009: Slovenščina kot tuji jezik – težave, s katerimi se srečujejo govorci makedonščine. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 27–32. (Obdobja 28).

Бојковска, Стојка, Минова-Ѓуркова, Лиљана, Пандев, Димитар in Цветковски, Живко, 2008: Општа граматика на македонскиот јазик. Скопје: Просветно дело.

Ferbežar, Ina, Knez, Mihaela, Makarovič, Andreja, Pirih Svetina, Nataša, Schlamberger Brezar, Mojca, Stabej, Marko, Tivadar, Hotimir in Zemljarič Miklavčič, Jana, 2004: Sporazumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL, Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport.

Fillmore, Charles John, 1968: The Case for Case. Bach, E. in Harms, R. T. (ur.): Universals in Linguistic Theory. New York: Holt, Rinehart in Winston.

Janda, Laura A. in Clancy, Steven J., 2002: The Case Book for Russian. Bloomington: Slavica.

Janda, Laura A. in Clancy, Steven J., 2005: The Case Book for Czech. Bloomington: Slavica.

Конески, Блаже, 1981: Историја на македонскиот јазик. Скопје: Култура.

Kunst Gnamuš, Olga, 1981: Pomenska sestava povedi. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.

Минова-Ѓуркова, Лилјана, 2019: Балкански особености на македонскиот јазик. Лингвистички студии за македонскиот јазик. Том 1: Граматика, синтакса и стилистика на македонскиот јазик. Скопје: Филолошки факултет Блаже Конески, УКИМ. 705–707.

Nikolovski, Gjoko in Ulčnik, Natalija, 2021: Pristopi k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku. Slavia Centralis 14/2. 216–231.

Orešnik, Janez, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU.

Preživetvena raven za slovenščino, 2016. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/07/IC_Prezivetvena_2016.pdf.

Slovenščina kot drugi in tuji jezik, 2020. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL, 2020. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2020/08/Slovenscina-kot-drugi-in-tuji-jezik_centerslo.pdf.

Šekli, Matej, 2018: Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501374

Udier, Sanda Lucija, Gulešić-Machata, Milvia in Čilaš-Mikulić, Marica, 2006: Gramatičko-semantički pristup obradi padeža. Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani jezik 1/1. 36–48.

Žele, Andreja, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612543679