Glagolski internacionalizmi v slovenščini in nemščini ter njihova vezljivost s kontrastivnega vidika
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.67.4.57-71Ključne besede:
nemščina, slovenščina, glagolski internacionalizmi, kontrastivna analiza, vezljivostPovzetek
Prispevek obravnava glagolske internacionalizme v nemščini in slovenščini ter se osredotoča na pomenske in vezljivostne strukture izbranih nemško-slovenskih glagolskih parov. Znotraj skupine mednarodnih besed, o katerih govori tudi SEJO, so najprej opredeljeni globalizmi, ki so prisotni v jezikih po vsem svetu, saj jih generirajo globalne teme, kot je denimo aktualna pandemija covida. Od teh se razlikujejo internacionalizmi; zanje veljata kriterij prisotnosti v najmanj treh jezikih, od katerih dva nista genetsko povezana, ter kriterij pomenske ustreznosti. Zaradi delne ekvivalence internacionalizmov lahko nastanejo pari lažnih prijateljev. Kontrastivna obravnava v prispevku prikaže, da pri nemško-slovenskih internacionalnih glagolskih parih prihaja do nekaterih razlik v pomenski strukturi in pomenskoskladenjski vezljivosti, ter razkrije različna razmerja med izbranimi slovenskimi glagoli in njihovimi nemškimi ustreznicami, ki se med seboj razlikujejo tudi zaradi variantnosti istega leksema v različnih nemških standardih.
Literatura
Viri
Ammon, Ulrich, Bickel, Hans in Lenz, Alexandra H., 2016: Variantenwörterbuch des Deutschen. Die Standardsprache in Österreich, der Schweiz, Deutschland, Liechtenstein, Luxemburg, Ostbelgien, und Südtirol sowie Rumänien, Namibia und Menonnitensiedlungen. Berlin in Boston: Walter de Gruyter. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110245448
Duden online: https://www.duden.de/woerterbuch.
DWDS = Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache, ur. Berlin-Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften: https://www.dwds.de/d/wb-dwdswb.
E-VALBU = Das Elektronische Valenzwörterbuch Deutscher Verben: https://grammis.ids-mannheim.de/verbvalenz.
Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0: https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Snoj, Marko, 2015: Slovenski etimološki slovar. www.fran.si.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014: www.fran.si.
Stojić, Anita 2020: Germanizmi u hrvatskim govorima. Riječnik. Zagreb: Alfa.
Variantengrammatik: http://mediawiki.ids-mannheim.de/VarGra/index.php /%C3%9Cber_das_Projekt.
Žele, Andreja, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC.
Žele, Andreja, 2018: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. www.fran.si.
*****
Literatura
Bergmann, Rolf, 1995: »Europäismus« und »Internationalismus«: Zur lexikologischen Terminologie. Sprachwissenschaft 20. 239–277.
Blahak, Boris, 2017: Mehrsprachigkeit und sprachliche Auffälligkeit. Psychologische Auswirkungen des Prager Multilingualismus auf Franz Kafkas Spracheinstellungen. Mauerer, Christoph (ur.): Mehrsprachigkeit in Mittel-, Ost- und Südosteuropa: gewachsene Vielfalt oder belastendes Erbe der Vergangenheit: Beiträge zur 1. Jahrestagung des Forschungszentrums Deutsch in Mittel-, Ost- und Südosteuropa, Regensburg, 2.–4. Oktober 2014. Regensburg: F. Pustet. 192–219.
CEFR 2020 = Council of Europe, 2020: Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – Companion volume. Strasbourg: Council of Europe Publishing: www.coe.int/lang-cefr.
GER 2001 = Trim, John, North, Brian, Coste, Daniel, 2001: Gemeinsamer Europäischer Referenzrahmen für Sprachen: Lernen, Lehren, Beurteilen. Prev. Jürgen Quetz, sodel. Raimund Raimund Schieß, Ulrike Sköries, Günther Schneider. Berlin, München: Langenscheidt.
Helbig, Gerhard in Schenkel, Wolfgang, 1991:8 Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Tübingen: Niemeyer. DOI: https://doi.org/10.1515/9783111561486
Helbig, Gerhard, 1992: Probleme der Valenz- und Kasustheorie. Tübingen: Niemeyer. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110938326
Javor Briški, Marija, 2020: Nemščina v diahroni perspektivi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Javor Briški, Marija, 2022: Nemška književnost na Slovenskem od 11. od 16. stoletja. Jezik in slovstvo 67/1–2. 79–105. DOI: https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.79-105
Krevs Birk, Uršula, 2006: Argumentellipse: Aktantenweglassung in deutschen und slowenischen Reportagetexten. Tübingen: G. Narr.
Krevs Birk, Uršula, 2014: Deutsche und slowenische sprachliche Beziehungen und interkulturelle Linguistik: Beispiel Internationalismen. Linguistica 54/1. 353–364. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.54.1.353-364
Krevs Birk, Uršula, 2019: Zu einigen Aspekten des Deutschen als Kontaktsprache des Slowenischen. Linguistica 59/1. 155–173. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.59.1.155-173
Lobin, Henning (2021): Sprache in Netzen. Typen sprachlicher Netzwerke und ihre Analysen. Linguistica 61/1. 9-21. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.61.1.9-21
Newerkla, Stefan Michael, 2017: Kontaktareale in Mitteleuropa am Beispiel Altösterreich. Mauerer, Christoph (ur.): Mehrsprachigkeit in Mittel-, Ost- und Südosteuropa: gewachsene Vielfalt oder belastendes Erbe der Vergangenheit: Beiträge zut 1. Jahrestagung des Forschungszentrums Deutsch in Mittel-, Ost- und Südosteuropa, Regensburg, 2.–4. Oktober 2014. Regensburg: F. Pustet. 17–32.
Schaeder, Burkhard, 1990: Versuch einer theoretischen und methodischen Grundlegung der Internationalismen-Forschung. Braun, Peter, Schaeder, Burkhard in Volmert, Johannes (ur.): Internationalismen. Studien zur interlingualen Lexikologie und Lexikographie. Tübingen: Niemeyer. 34–46. DOI: https://doi.org/10.1515/9783111376318-003
SEJO 2011 = Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2011. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-komplet-za-splet.pdf.
Šekli, Matej, 2015: Semantische Felder der deutschen Lehnwörter im Slowenischen. Slavica Tergestina 16. 144–168.
Šekli, Matej, 2020: Zur Datierung der (bairisch-)alt- und mittelhochdeutschen Lehnwörter im Slowenischen: relative und absolute Chronologie. Linguistica 60/2. 161–178. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.60.2.161-178
Turska, Marta, 2009: Internationalismen in der Fachsprache der Gastronomie und Kochkunst im fünfsprachigen Vergleich. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Vidovič Muha, Ada, 2004: Vprašanje globalizmov ali meje naših svetov. Kržišnik, Erika (ur.): Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (Obdobja 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 73–81.
Volmert, Johannes, 2003: Internationalismen und die Rolle des Lateins als »Muttersprache Europas«. Ur. Braun, Peter, Schaeder, Burkhardt in Volmert, Johannes (ur.): Internationalismen II. Studiern zur interlingualen Lexikologie und Leixkographie. Tübingen: Niemeyer. 23–40. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110911978.23
Žele, Andreja, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9616358359
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Uršula Krevs Birk
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
