Jurčič in sodobniki: Kulturomična miniatura

Miran Hladnik

doi:10.4312/jis.67.4.75-85

Avtorji

Miran Hladnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.67.4.75-85

Ključne besede:

Josip Jurčič, kulturomika, Digitalna knjižnica Slovenije, kulturni spomin

Povzetek

Digitalna knjižnica Slovenije omogoča spremljavo omemb pisateljev v objavah in primerjavo njihovega pojavljanja. V njej sem preveril mesto Josipa Jurčiča med pripovedniki njegovega časa in kako se je njegovo ime ohranjalo v kulturnem spominu po njegovi smrti ter podpiralo kanonizacijo. Za življenja je bil Jurčič najvidnejši pripovednik, po njegovi smrti je prvenstvo prevzel Ivan Tavčar. Danes je pomembnejši od Jurčiča tudi Fran Levstik, čeprav njegovo ime v 19. stoletju tako rekoč ni bilo poznano. Jurčič je skupaj z Janezom Trdino prepoznavnejši od drugih sočasnih pripovednikov Luize Pesjakove, Josipa Stritarja, Antona Kodra idr. V tisku so se največkrat pojavili naslovi njegovih del Deseti brat, Sosedov sin in Jurij Kozjak, njegovo ime pa je bolj kot leposlovje v javno zavest zasidrala njegova novinarska in uredniška dejavnost.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Božič, Zoran, 2010. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija: Doktorska disertacija.

Hladnik, Miran, 2014. Začetki slovenskega feljtonskega romana. Norbert Bachleitner. Začetki evropskega feljtonskega romana. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. 123–180.

Hladnik, Miran, 2016. Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. 52. SSJLK: Zbornik predavanj. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 46–53. Predobjava na Wikiverzi.