Našo domišljijo zbuja ter nas tako razveseljuje in podučuje: začetki Jurčičevega in Šenojevega zgodovinskega romana
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.67.4.115-126Ključne besede:
19. stoletje, pripovedna proza, zgodovinski roman, Josip Jurčič, August ŠenoaPovzetek
V članku so predstavljene podobnosti in sorodnosti med zgodovinskim romanom Josipa Jurčiča in Augusta Šenoe, utemeljitelja tega žanra v slovenski oziroma hrvaški književnosti. Primerjanje reprezentativnih besedil teh dveh avtorjev vključuje predvsem predstavitev takrat prevladujočega modela pripovednoproznih besedil z zgodovinsko tematiko, odnos do pripovednega vzorca Walterja Scotta in analizo umetniške konstrukcije pretekle resničnosti. Te značilnosti se, kot tudi nasploh razmerje med Jurčičevo in Šenojevo zgodovinsko prozo, proučujejo v kontekstu tedanjega statusa romana v slovenski oziroma hrvaški književnosti in odnosa do (nemške) trivialne literature, pa tudi glede na njune kritične refleksije o sami književnosti. Primerjava kaže vrsto podobnosti in le nekaj razlik, ne samo v zgodovinskem romanopisju, ampak tudi v variacijah razumevanja družbenih silnic, ki ga v veliki meri povzročajo in poganjajo.
Literatura
Anonim., 1911: »Erazem Tattenbach«. Listek. Josip Jurčič. Slovan 9/11. 347−348.
Birk, Matjaž, 2003: Nemška zgodovinska povest na slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Hladnik, Miran in Kocijan, Gregor (ur.): Slovenski roman: mednarodni simpozij Obdobja – metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 473−482.
Brajović, Tihomir, 2019: Pedagoška fikcija: bildungs-naracija i srodni modusi u novijoj hrvatskoj književnosti. Zagreb: Meandarmedia.
Dąbrowska-Partyka, Maria, 1984: Projekcija čitaoca u Šenoe. Umjetnost riječi XXVII/4. 305−313.
Hladnik, Miran, 1994: Slovenska zgodovinska povest v 19. stoletju. Orožen, Martina (ur.): XXX. SSJLK: Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 127–53.
Hladnik, Miran, 1983: Pot slovenske zgodovinske pripovedne proze v 20. stoletje. Glušič, Helga (ur.): XIX. SSJLK: Zbornik predavanj. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1983. 63–77.
Hladnik, Miran, 1996: Slovenska diskusija o zgodovinski povesti in zgodovinskem romanu. Slavistična revija XLIV/2.
Jaus /Jauss/, Hans Robert, 1978: Estetika recepcije. Beograd: Nolit.
Jelčić, Dubravko, 1984: Šenoa. Zagreb: Globus, Delo.
Jurčič, Josip, 1866a: Pomenki o domačih rečeh. I. O slovenskem lepoznanstvu. Slovenski glasnik 1. 20–23.
Jurčič, Josip, 1866b: Pomenki o domačih rečeh. II. Slovensko lepoznanstvo premalo narodno. Slovenski glasnik 2. 64–67.
Jurčič, Josip, 1927: Ivan Erazem Tattenbach. Prijatelj, Ivan (ur.): Josipa Jurčiča zbrani spisi. Ljubljana: Tiskovna zadruga.
Jurčič, Josip, 1882: Deseti brat. Levec, Fran (ur.): Jurčičevih zbranih spisov I. zvezek. Ljubljana: Odbor za Jurčičev spomenik, Narodna tiskarna.
Kmecl, Matjaž, 1982: Problem realizma v slovenski pripovedni prozi. Paternu, Boris (ur.): Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij Obdobja 3. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 43−48.
Kocijan, Gregor, 1979: Zgodovinska snov v pripovedni prozi med Vrazom in Jurčičem. Jezik in slovstvo 24/8. 251–257.
Kos, Janko, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Levec, Fran, 1888: Spomini o Josipu Jurčiči. Ljubljanski zvon 8/7. 418–429.
Lokar, Janko, 1912: Jurčičev »Ivan Erazem Tatenbah«. Slovan 10/4. 107–108.
Matajc, Vanesa, 2003: Sodobni in moderni slovenski zgodovinski roman. Hladnik, Miran in Kocijan, Gregor (ur.): Slovenski roman: mednarodni simpozij Obdobja – metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 201−211.
Matanović, Julijana, 1999: August Šenoa između teorije i prakse. Dani Hvarskoga kazališta: građa i rasprave o hrvatskoj književnosti i kazalištu 25/1. 251−272.
Milanja, Cvjetko, 2012: Konstrukcije kulture: modeli kulturne modernizacije u Hrvatskoj 19. stoljeća. Zagreb: Institut društvenih znanosti »Ivo Pilar«.
Mitrović, Marija, 1982: Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslavenskih literaturah. Paternu, Boris (ur.): Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij Obdobja 3. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 169−177.
Moretti, Franco, 2015: Građanin – između povijesti i književnosti. Zagreb: Multimedijalni institut.
Nemec, Krešimir, 1992: Šenoina koncepcija povijesnog romana. Umjetnost riječi XXXVI/2. 155−164.
Nemec, Krešimir, 1995: Povijest hrvatskog romana od početaka do kraja 19. stoljeća. Zagreb: Znanje.
Paternu, Boris, 1982: K tipologiji realizma v slovenski književnosti. Paternu, Boris (ur.): Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij Obdobja 3. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 7−29.
Paternu, Boris, 1957: Slovenska proza do moderne. Koper: Primorska založba Lipa.
Pogačnik, Jože, 2001: Tragovi u vremenu. Zagreb: Matica hrvatska.
Prijatelj, Ivan, 1927: Urednikove opombe. Prijatelj, Ivan (ur.): Josipa Jurčiča zbrani spisi. Ljubljana: Tiskovna zadruga.
Šenoa, August, 1972: Naša književnost. Šicel, Miroslav: Programi i manifesti u hrvatskoj književnosti. Zagreb: Liber. 93−98.
Šenoa, August, 1963: Zlatarovo zlato. Ježić, Slavko (prir.): August Šenoa, Sabrana djela. Zagreb: Znanje.
Šicel: Miroslav, 1972: Programi i manifesti u hrvatskoj književnosti. Zagreb: Liber.
Šicel, Miroslav, 1971: Pregled novije hrvatske književnosti. Zagreb: Matica hrvatska.
Šicel, Miroslav, 2004: Povijest hrvatske književnosti (Knj. 1: Od Andrije Kačića Miošića do Augusta Šenoe). Zagreb: Naklada Ljevak.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Ivana Latković
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
