Legenda o sveti Genovefi Martina Cochemskega v slovenščini

Stik slovenske rokopisne in knjižne kulture?

Avtorji

  • Andrejka Žejn ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.68.2.93-109

Ključne besede:

Martin Cochemski, slovenski rokopisi, 18. stoletje, sveta Genovefa

Povzetek

Predmet prispevka je slovenska knjižna izdaja legende o sveti Genovefi z naslovom Ena Lepa lubezniva inu branja vredna historja od te po nadovžnu ven izgnane svete Grafnje Genofefe iz tega mesta Pfalz, izdana okrog leta 1800 v Kranju. Uvodoma povzamemo genezo legende o Genovefi ter verzije legende Martina Cochemskega, po čigar besedilu je nastal tudi slovenski knjižni prevod. Domneve, da je legendo o Genovefi v knjižni izdaji prevedel Pavel Knobl, so bile vsaj deloma ovržene. V članku postavimo tezo, da bi knjižna izdaja legende o sveti Genovefi lahko nastala tudi kot natis že obstoječega rokopisa, ki bi lahko nastal v okviru slovenske rokopisne kulture 18. stoletja in danes ni poznan. Izhodišče teze sta dejstvi, da so se dela Martina Cochemskega v slovenščini v 18. stoletju prevajala in širila v mediju rokopisne kulture, za ta medij pa je značilen tudi specifičen jezik, zaznamovan z večjo narečnostjo, variantnostjo in močnim vplivom nemškega jezika. Primerjava jezika knjižne izdaje legende o sveti Genovefi z dvema rokopisnima prevodoma pripovednih del Martina Cochemskega v slovenščino – tj. koroškega rokopisa Dober legent teh svetnikov iz sredine ali druge polovice 18. stoletja in gorenjsko-rovtarskega Poljanskega rokopisa s prehoda iz 18. v 19. stoletje – razkrije določena ujemanja, ki bi lahko nakazovala obstoj predhodnega rokopisa, nastalega v okviru rokopisne kulture. Obravnavano knjižno izdajo in rokopisno kulturo povezuje tudi kratka ljudska pobožnost v dodatku na koncu knjige, ki je v nemškem izvirniku ni.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Viri

Cochem, Martin von, 1726: Verbesserte Legend der Heiligen, das ist, Eine schöne, klare und anmüthige Beschreibung des Lebens, Leydens und Sterbens von den lieben Heiligen Gottes: auf alle und jede Täg des gantzen Jahrs. Köln, Frankfurt.

[Cochemski, Martin], [1800]: Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz: je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. V Krainju: per Ignaz Kremshari.

Cochemski, Martin, OFM Cap [b. l.]: Dober legent teh svetnikov. RRSS 014. Ogrin, Matija (ur.): Register rokopisov slovenskega slovstva. Ljubljana: ZRC SAZU, 2022. https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/rrss_ms_014.

Cochemski, Martin, OFM Cap [b. l.]: Poljanski rokopis. Jezusovo življenje v sto postavah. RRSS 023. Ogrin, Matija (ur.): Register rokopisov slovenskega slovstva. Ljubljana: ZRC SAZU, 2022. https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/rrss_ms_023.

*****

Literatura

Avsenik Nabergoj, Irena, 2016: Izvori in tradicija literarne zvrsti vita Christi v Poljanskem rokopisu. Bogoslovni vestnik 76/3–4. 585–596.

Blamires, David, 1999: The Later Texts in Gustav Schwab’s ‘Volksbücher’: Origins and Character. The Modern Language Review 94/1. 110–121. DOI: https://doi.org/10.2307/3736003

Burian, Václav, 1930: Počátky slovinské zábavné prósy [+ Úvodní kapitola z chystané knihy »O slovinské novelistice«]. Časopis pro moderní filologii 16. 239–258.

Dović, Marijan, 2022: Bukovniki, cenzura in Drabosnjak, »poredni paur« iz Korotana. Slavistična revija 70/3. 373–388.

Görres, Franz, 1898: Neue Forschungen zur Genovefa-Sage: Beiträge zur Kirchen-und Kulturgeschichte des Rheinlandes. Annalen des Historischen Vereins für den Niederrhein 66. 1–39. DOI: https://doi.org/10.7788/annalen-1898-66-jg02

Grafenauer, Ivan, 1907: O »Duhovni brambi« in nje postanku. Donesek k zgodovini praznoverja med Slovenci. Časopis za zgodovino in narodopisje 4. 1–70.

Grafenauer, Ivan, 1943: »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen«. Nove najdbe in izsledki. Razprave 1/4. 203–399.

Grafenauer, Ivan, 1973: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba.

Jereb, Gregor, 1892: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. Ljubljanski zvon 12/9, 12/11. 555–562, 672–678.

Kotnik, France, 1944: Bukovniški rokopisi antikrista. Velikonja, Narte, Borko, Božidar, Debeljak, Tine in Simčič, Zorko (ur.): Zbornik Zimske pomoči. Ljubljana: Zimska pomoč. 415–424.

Kotnik, France, 1952: Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci. Grafenauer, Ivan in Orel, Boris (ur.): Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Klas. 86–102.

Kotnik, Janko, 1929: Slovenski rokopis z Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 34/3–4. 174–189.

Lausegger, Herta, 1990: Koroško bukovništvo in Drabosnjakov Marijin pasijon. Lausegger, Herta (ur.): Andrej Šuster Drabosnjak: Zbrana bukovniška besedila I. Marijin pasijon 1811. Celovec: Mohorjeva družba. VII–XXI.

Marn, Josip, 1884: Jezičnik: Knjiga Slovenska v XVIII. veku 22. Ljubljana: J. Rudolf Milic.

Maurer-Lausegger, Herta, 2007: Sprachliche Charakteristika apokrypher Texte des 18. und 19. Jahrhunderts (Slowenisch, Deutsch). Balaskó, Maria in Szatmári, Petra (ur.): Sprach- und Literaturwissenschaftliche Brückenschläge. Vorträge der 13. Jahrestagung der GESUS in Szombathely, 12.–14. Mai 2004. München: Lincom Europa. 241–252.

Maurer-Lausegger, Herta, 2016: Koroško bukovništvo skozi čas. Jezik in slovstvo 61/3–4. 35–48.

Navratil, Ivan, 1894: Slovenske národne vraže in prazne vére (Dalje). Bartel, Anton (ur.): Letopis Slovenske matice za leto 1894. Ljubljana: Slovenska matica. 138–201.

Ogrin, Matija (ur.), 2022a: Register rokopisov slovenskega slovstva, RRSS 014: Martin Cochemski, OFM Cap, Dober legent teh svetnikov. Ljubljana: ZRC SAZU. https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/rrss_ms_014.

Ogrin, Matija (ur.), 2022b: Register rokopisov slovenskega slovstva, RRSS 023: Martin Cochemski, OFM Cap, Poljanski rokopis. Jezusovo življenje v sto postavah. Ljubljana: ZRC SAZU. https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/rrss_ms_023.

Ogrin, Matija in Žejn, Andrejka, 2016: Strojno podprta kolacija slovenskih rokopisnih besedil: variantna mesta v luči računalniških algoritmov in vizualizacij. Erjavec, Tomaž in Fišer, Darja (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september - 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 125–132.

Ogrin, Matija, 2011: Dober Legent teh Suetnikov, Koroški rokopis iz 18. stoletja. Primerjalna književnost 34/3. 65–79.

Ogrin, Matija, 2017a: O vlogi rokopisov v dolgem prehodu iz rokopisne v tiskano knjigo v slovenski književnosti. Primerjalna književnost 40/1. 43–58.

Ogrin, Matija, 2017b: Rokopisi slovenskega slovstva kot nov in bogat raziskovalni predmet. Bjelčevič, Aleksander, Ogrin, Matija in Perenič, Urška (ur.): Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 9–11. (Obdobja 36).

Ogrin, Matija, 2020: Poznobaročni slovenski rokopisi – literarna tradicija v spoprijemu z razsvetljensko cenzuro. Vidmar, Luka (ur.): Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Ljubljana: ZRC SAZU. 119–150.

Orel, Irena, 2003: Slovenski pisni jezik nekdaj in danes – med izročilom in govorom. Vidovič-Muha, Ada (ur.): Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 551–562. (Obdobja 20).

Orožen, Martina, 2009: Rokopisne Kolomonove in Zdravilske bukve s Kovka nad Hrastnikom. Slavistična revija 57/2. 263–276.

Ramovš, Fran, 1920: Zanimiv koroško-slovenski rokopis. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2/1. 282–295.

Rebol, Frančišek, 1908a: Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko zgodovino 1. 1680.–1830. Čas 2/7–8. 374–380.

Rebol, Frančišek, 1908b: Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko zgodovino 1. 1680.–1830. Čas 2/9. 423–430.

Ritonja, Nejka, 2013: Primerjava prevodov Svete Genovefe iz let 1800, 1857 in 1884: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko.

Staritz, Simone, 2005: Geschlecht, Religion und Nation: Genoveva-Literaturen 1775–1866. St. Ingbert: Röhrig Universitätsverlag.

Šafárik, Pavel Jozef, 1864: Paul Jos. Šafařík's Geschichte der südslawischen Literatur. Jireček, Josef (ur.). Prag: F. Tempsky.

Wacke, Andreas, 2017: Die Genoveva-Legende aus der Osteifel und die Todesstrafe durch Vierteilung in der Rechtsgeschichte. Holcman, Borut in Steppan, Markus (ur.): Festschrift für Gernot Kocher zum 75. Geburtstag. Maribor: University Press. 421–455. DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-016-5.24

Žejn, Andrejka, 2016: Jezik Poljanskega rokopisa: jezik rokopisa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Slavistična revija 64/4. 407–425.

Žejn, Andrejka, 2021: Izhodišča slovenske pripovedne proze. Dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od sredine 17. do sredine 19. stoletja. [Spletni vir.] Ljubljana: Založba ZRC. http://ispp.zrc-sazu.si.

Žigon, Tanja, 2020: Traduzioni di libri per il popolo in sloveno. Acta Histriae 28/3. 397–416.

Prenosi

Objavljeno

19.09.2023

Številka

Rubrika

Razprave

Kako citirati

Žejn, A. (2023). Legenda o sveti Genovefi Martina Cochemskega v slovenščini: Stik slovenske rokopisne in knjižne kulture?. Jezik in Slovstvo, 68(2), 93-109. https://doi.org/10.4312/jis.68.2.93-109

Podobni članki

1-10 od 242

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.