Teoretični in empirični vidiki sodobnega literarnega vrednotenja

Povzetek

Članek izhaja iz tradicionalne opredelitve literarnega vrednotenja ter pokaže na njeno nezadostnost ob sodobnem razumevanju literarnega vrednotenja. V prvem delu se vrednotenju posveča z vidika literarne aksiologije in odpira dve vprašanji: ali so vrednote sestavni del literarno-aksioloških raziskav in kako pristopiti k njihovi obravnavi. V drugem delu predstavi sodobno razumevanje literarnega vrednotenja, ki se na empirični ravni kaže kot zelo večplasten, zapleten družbeni proces, ki literarnovednim raziskavam predstavlja svojevrstni izziv. Najprej že zato, ker na področju literarne vede trenutno ni mogoče razpoznati konsistentne rabe izraza ‚literarno vrednotenje‘, kar seveda pomeni, da se tudi razumevanja dejanja oziroma dejanj literarnega vrednotenja razlikujejo, zato je težko podati opredelitev, ki bi bila njihova (vseobsegajoča) podlaga – in ne bi bila hkrati tudi zelo abstraktna. Tovrstne opredelitve – v članku je predstavljena opredelitev F. Worthmann – kaže razumeti predvsem kot (bolj ali manj primerno) aksiološko metodološko orodje za analizo različnih posamičnih dejanj literarnega vrednotenja. Raziskovanje literarnega vrednotenja pa je težavno tudi zato, ker se je vrednotenje literature pod vplivom velikih družbenih sprememb razplastilo v različne oblike zakritih in odkritih dejanj vrednotenja, ki jih usmerjajo različni, pogosto težko dokazljivi interesi, estetski, spoznavni in etični pluralizem oziroma relativizem, raznolika – pogosto tudi neizoblikovana – vrednostna merila ipd. Toliko bolj pomembno se zato zdi, da vsaj predstavniki visoko institucionaliziranega vrednotenja k njemu pristopajo premišljeno: s kar se da jasno izdelanimi vrednostnimi merili in metodološkimi izhodišči, z eksplicirano terminologijo in, kolikor je to mogoče, reflektiranim idejnim horizontom, na ozadju katerega vrednotijo.