Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika v časopisih Delo in Die Welt

Avtorji

  • Haris Agović Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.68.4.259-270

Ključne besede:

spolno vključujoča raba jezika, javna razprava, jezik in spol, stališča glede spolno vključujoče rabe

Povzetek

Razpravljanje o spolno vključujoči rabi jezika je ustvarilo dva tabora – tiste, ki spolno vključujočo rabo jezika zagovarjajo, in tiste, ki v spolno vključujoči rabi jezika vidijo predvsem ideologiziranje jezika in se jim trenutna jezikovna raba ne zdi izključujoča. V Sloveniji je bila debata najživahnejša leta 2018 po sprejetju sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v pravnih aktih fakultete določa rabo ženskega generičnega spola za katerikoli spol. V Nemčiji je debata še zmeraj živahna in poteka v različnih medijih (na televiziji, radiu, v časopisu); v Sloveniji je nekoliko potihnila. V članku so analizirana stališča glede spolno vključujoče rabe jezika v nemškem in slovenskem dnevnem časopisu Delo in Die Welt z namenom poiskati podobnosti in razlike med stališči. Analiza stališč je opravljena na vzorcu 29 člankov, ki so razvrščeni najprej v dve skupni glede na prevladujoče stališče v članku – na negativna in pozitivna stališča. Nadalje so negativna in pozitivna stališča razdeljena v argumentativne sklope, v katere lahko na podlagi vsebinske analize uvrstimo stališča iz analiziranih člankov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Viri

Ahačič, Kozma, 2018: Janez Novak, študentka slovenščine. Delo, 26. 5. 2018. 12.

Bavčar, Julijana, 2006: Med seksizmom in poševnico. Delo, 18. 2. 2006. 27.

Bratož, Igor, 2018a: Gesta, ki je razburila in še razburja. Delo, 25. 10. 2018. 4.

Bratož, Igor, 2018b: Izključevana vključevalnsot. Delo, 26. 10. 2018. 5.

Ebert, Helmut, 2021: Der Denkfehler der Gender-Prediger. Die Welt, 5. 11. 2021.

Heine, Matthias, 2018: Warum die Gendernsternchen-Debatte so deprimierend ist. Die Welt, 8. 6. 2018.

Hümpel, Rieke, 2021: Gendern – das erinnert mich inzwischen an einen Fleischwolf. Die Welt, 24. 2. 2021.

Kalbitzer, Jan, 2019: Das „Gendern-Stern“ ist ein Zeichen der Liebe. Die Welt, 20. 3. 2019.

Kronenberg, Yorck, 2021: Wir sollten unsere Sprache gegen vorschnelle Eingriffe schützen. Die Welt, 27. 5. 2021.

Lesničar, Tina, 2019: Kdo je v tej zgodbi kirurg? Delo, 16. 4. 2019. 2.

Lohse, Nikolaus, 2021: Es gibt kein richtiges Gendern. Die Welt, 21. 7. 2021.

Lorenz, Markus, 2021: Argumente gegen das Gendern, die Sie anderswo nie lesen. Die Welt, 23. 4. 2021.

Lühmann, Hannah, 2018: Gendern? Vertrauen wir der natürlichen Sprachentwicklung. Die Welt, 16. 11. 2018.

Marinčič, Marko, 2018: Študentka, ki postane oče. Delo, 9. 6. 2018. 28.

Marvin, Tatjana, 2018: Jezik in spol. Delo, 5. 7. 2018. 5.

Novak, Boris A., 2018: Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik. Delo, 20. 6. 2022.

Plahuta Simčič, Valentina, 2018a: Jezikovna pravda. Delo, 1. 6. 2018. 5.

Plahuta Simčič, Valentina, 2018b: Odpravljal naj bi seksizem, sproža pa kvante. Delo, 30. 5. 2018. 4.

Posener, Alan, 2018: Der „Genderwahn“ ist ein Gewinn für alle. Die Welt, 16. 12. 2018.

Rošker S., Jana, 2018: Vsaka, še tako dolga pot se mora začeti s prvim korakom. Delo, 16. 6. 2018. 21.

Schmid, Thomas, 2019: Die Sprachpolizisten sind unter uns. Die Welt, 11. 3. 2019.

Schneider, Anna, 2021: Frauen gegen Männer auszuspielen ist kaum im Sinne des Grundgesetzes. Die Welt, 16. 12. 2021.

Šribar, Renata, 2015a: Ladja norcev. Delo, 4. 7. 2015. 29.

Šribar, Renata, 2015b: Ladja norcev. Delo, 5. 9. 2015. 29.

Švagelj, Tomaž, 2015: Ladja norcev. Delo, 23. 5. 2015. 31.

Tangermann, Geli, 2020: Die Aufregung über die Gender-Sprache ist undemokratisch. Die Welt, 2. 6. 2020.

Wegener, Heide, 2022: Die Gender-Lobby und ihr Märchen vom „Sprachwandel“. Die Welt, 7. 3. 2022.

Wizorek, Anna in Lühmann, Hannah, 2018: Müssen wir in zehn Jahren alle gendern? Die Welt, 20. 9. 2018.

Zimic, Barvar, 2021: Bralci, bralke, bralstvo, bralec/ka, bralec_ka, bralec*ka. Delo, 24. 05. 2021.

*****

Literatura

Blaubergs, Maija, 1980: An analysis of classic arguments against changing sexist language. Women‘s Studies Int. Quart. Vol. 3. 135147. DOI: https://doi.org/10.1016/S0148-0685(80)92071-0

Diewald, Gabriele in Steinhauer, Anja, 2019: Gendern – ganz einfach! Berlin: Duden.

Doleschal, Ursula, 2016: Genderlinguistik im Slowenischen: Möglichkeiten und Grenzen einer genderfairen Sprache. Scheller-Boltz, Dennis (ur.): New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies: Proceedings of the International Conference “Language as a Constitutive Element of a Gendered Society – Developments, Perspectives, and Possibilities in the Slavonic Languages” (Innsbruck, 1-4 October 2014). Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. 87–100. DOI: https://doi.org/10.2307/j.ctvc770ht.8

F. Pusch, Luise, 1984: Das Deutsche als Männersprache. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag.

Kotthoff, Helga in Nübling, Damaris, 2018: Genderlinguistik: Eine Einführung in Sprache, Gespräch und Gesellschaft. Tübingen: Narr Francke Attempto Verlag.

Kern, Boris in Vičar, Branislava, 2019: Jezik in transspolne identitete. Slavistična revija 67/2. 413–422.

Kozmik Vodušek, Vera in Jeram, Jasna, 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko.

Kunst Gnamuš, Olga, 1995: Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7. 255–262.

Lobin, Henning, 2021: Sprachkampf. Berlin: Dudenverlag.

Mikić, Jasna in Kalin Golob, Monika, 2019: (Ne)strpno o spolu: primerjava angleških in slovenskih argumentov proti uvajanju sprememb v seksistični rabi jezika. Slovenščina 2.0: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 7/2. 75–117. DOI: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2019.2.75-117

Müller-Spritzer, Carolin, 2022: Zumutung, Herausforderung, Notwendigkeit? Aus Politik und Zeitgeschichte. https://www.bpb.de/shop/zeitschriften/apuz/geschlechtergerechte-sprache-2022/346089/zumutung-herausforderung-notwendigkeit/. (Dostop 1. 11. 2023.)

Okrogla miza jezik in spol: https://www.youtube.com/watch?v=3DhQQzp0HzA. (Dostop 1. 11. 2023.)

Šabec, Nada, 2019: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini. Slavistična revija 67/2. 291–299.

Šauperl, Mojca, Dobrovoljc, Helena, Jeram, Jasna in Gulič, Maksimilijan, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. https://www.rtvslo.si/files/varuhinja/2020-02-11-smernice_za_spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf. (Dostop 1. 11. 2023.)

Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Vidovič Muha, Ada, 2019: Spol – jezikovni sistem in ideologija. Slavistična revija 67/2. 127–137.

Prenosi

Objavljeno

22.12.2023

Kako citirati

Agović, H. (2023). Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika v časopisih Delo in Die Welt. Jezik in Slovstvo, 68(4), 259-270. https://doi.org/10.4312/jis.68.4.259-270