Slovarska obravnava povedkovnika
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.48.2.3-15Povzetek
Prispevek predstavlja pomensko- in strukturnoskladenjsko vlogo povedkovega dopolnila, ki je kategorialno označen kot povedkovnik (predikativ) in ostaja zgolj na stavčnočlenski ravni kot pomenska determinanta povedka – priložnostna pomenskoskladenjska raba pa ne more biti besednovrstno odločilna. Problemskost natančnejše in jasnejše slovnične opredelitve povedkovih dopolnil oz. povedkovnikov se kaže predvsem s slovarskega vidika, ker pomensko-oblikovna (priložnostnospremenljiva) nestalnost posledično onemogoča besednovrstno osamosvojitev in opredelitev. Z zgledi je komentirana označitev povedkovnika oz. povedkovodoločilne rabe v novem Slovenskem pravopisu (I Pravila, II Slovar, 2001 Založba ZRC, ZRC SAZU), ki naj bi z normativno vlogo usmerjal rabo slovenščine in bil tako močno vpliven priročnik.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.02.2003
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2003 Andreja Žele
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Žele, A. (2003). Slovarska obravnava povedkovnika. Jezik in Slovstvo, 48(2), 3-15. https://doi.org/10.4312/jis.48.2.3-15
