Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben člen v kratkoprozni ustvarjalnosti iz začetka 20. stoletja na Slovenskem (1. del)

Povzetek

Pisatelj Milan Pugelj (Kandija pri Novem mestu 3.1.1883 – Ljubljana 3.2.1929) si je pridobil priznan ugled in prijateljstvo številnih slovenskih, hrvatskih in srbskih ustvarjalcev, kot novelist pa je povezan tudi s širšim evropskim prostorom. Prvo desetletje svojega ustvarjanja je Milan Pugelj objavljal predvsem pesmi z motivi ljubezni, samote, hrepenenja, ki so nastajale deloma pod vplivom nove romantike na Slovenskem. Kratko pripovedno prozo je pričel gojiti okrog leta 1905, ko je pisal v glavnem lirske črtice in novele z romantičnim nabojem. Od preprostih snovi, zajetih z dolenjskega življenja, se je Pugelj polagoma približal realističnemu in tudi naturalističnemu pojmovanju življenja, tako da na določenih mestih zasledimo motivne, tematske, vsebinske in stilne vzporednice s podobnimi postopki v kratki pripovedni prozi Guya de Maupassanta in Antona Pavloviča Čehova.