Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov

Povzetek

Polisistemsko teorijo izraelskega teoretika Itamarja Even-Zoharja je mogoče umestiti v kontekst sodobnih empiričnih in sistemskih obravnav literarnih in kulturnih fenomenov. Četudi ni doživela tolikšnega mednarodnega odmeva kot empirična literarna znanost Siegfrieda J. Schmidta, ponuja plodne nastavke za preučevanje celote, ki ji pravimo »literarno življenje« ali »literarni sistem«. To celoto skuša zapopasti s komunikacijsko shemo, ki ne vključuje le avtorja, dela in bralca, temveč tudi institucijo, trg in repertoar. Njeni prednosti sta predvsem analitika prevodne literature in dinamike medkulturnih stikov, kjer uvaja pojme interference in transfera, pa tudi preučevanje znotrajsistemskih procesov kanonizacije in dinamike center-obrobje. Na primeru odvisnega polisistema se izkaže, kako tak polisistem prek prevodov in drugih kontaktov sprejema še vse kaj drugega kot le konkretne literarne tekste. V razpravi so prikazani tudi nekateri dosežki polisistemskih raziskav literarnega repertoarja. Na koncu avtor skuša nakazati možne uporabe polisistemske teorije kot teoretično-metodološkega ogrodja za preučevanje slovenske književne zgodovine.