Pojmovanje časa in prostora ter kozmologija v poeziji in poetiki Gregorja Strniše

Povzetek

Poezija in poetika Gregorja Strniše sta nastajali postopoma in sinkretično ter sta utemeljeni na podlagi križišč filozofije, mitskega mišljenja in naravoslovnih znanosti, predvsem kozmologije. V svojo hermenevtiko besedne umetnosti je vpeljal znanstvene postavke, kot so posebna in splošna teorija relativnosti ter načelo nedoločljivosti, na svoj način pa je odgovoril tudi na spekulativne teorije o dobri ubranosti vesolja in antropičnem načelu vesolja. Njegove pesniške zbirke, med katerimi izstopa zadnjih pet (Želod, Oko, Škarje, Jajce ter Vesolje), lahko razumemo kot kozmološke modele, saj so zgrajene na podlagi premišljenih kompozicijskih principov, pri čemer vedno znova definirajo prostor in čas. Strniši sta znanost in poezija pomenili dve možni poti k uzrtju vesolja, resnice, vsega, žal pa ostaja njegova poezija za marsikaterega bralca preveč enigmatična in hermetična.