Diskurzivni pristop k problemu določnosti v slovenščini

Povzetek

Kategorija določnosti je bila v slovenskih slovnicah iz konca 20. stoletja obravnavana predvsem s formalnega stališča, ne pa s stališča diskurza. Za njeno kompleksno prepoznavanje jo je treba natančno definirati diskurzivno, saj strukturalne analize ne dajejo zadostnega vpogleda v problematiko. Diskurzivno gledanje na problem določnosti v slovenščini osvetli primere rabe določnih oblik, ki na prvi pogled niso zajeti v definiciji »določno je, kar je že znano« – to so primeri anaforične ter deiktične rabe, ki vključujejo elemente, ki so dostopni tudi iz stvarnega konteksta. Hkrati pa opozori na velik razkorak, ki se v slovenščini pojavlja med govorjenim in zapisanim jezikom in ki je najverjetneje vzrok za mnoge napake, ki se pojavljajo v primerih, kjer je treba izbirati med določno in nedoločno obliko.