Problem prozodične analize spontanega govora

Avtorji

  • Primož Vitez
  • Ana Zwitter Vitez

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.49.5.3-24

Povzetek

Izhodišča za jezikoslovno analizo spontanega govora so nujno povezana z umevanjem vloge subjekta v izrekanju. Proces izrekanja razkriva temeljno vprašanje subjekta, ki se projicira v izrečeno, hkrati pa govor popolnoma določa govorčeve subjektne lastnosti. Spontani govor je v tem smislu najpogostejša in tipična jezikovna manifestacija, ki običajno poteka v enako tipičnem položaju govorne izmenjave dveh subjektov. Avtorja najprej na kratko predstavita historiat in teoretske okvirje jezikoslovne analize govora, v analitičnem jedru prispevka pa ponujata eno od možnih metodoloških rešitev za raziskovanje spontanosti v izrekanju. Metodologija temelji na novi klasifikaciji osnovnih govornih enot, pri čemer upošteva bistveno značilnost fragmentarnosti in redundantnosti v spontanih govornih izvedbah.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

15.05.2004

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vitez, P., & Zwitter Vitez, A. (2004). Problem prozodične analize spontanega govora. Jezik in Slovstvo, 49(5), 3-24. https://doi.org/10.4312/jis.49.5.3-24