O uspešnosti dvotirnega komunikacijskega modela književne vzgoje: rezultati empirične raziskave

Avtorji

  • Metka Kordigel
  • Marija Ropič

Povzetek

V prispevku opozarjamo, da utegne imeti komunikacijski model književne vzgoje v devetletki pri pomembnem delu otrok težave, saj v literarnoestetsko nestimulativnem okolju niso mogli razviti vrste literarnorecepcijskih spretnosti, ki bi bile potrebne za uspešen vstop v šolsko ukvarjanje s književnostjo. Nato definiramo, katere literarnorecepcijske spretnosti so otroci razvili v literarnoestetsko stimulativnem okolju, in predstavljamo rešitev problema: dvotirni komunikacijski model književne vzgoje. V drugem delu prispevka prikazujemo rezultate empirične študije, ki je merila in primerjala uspešnost dvotirnega in klasičnega enotirnega komunikacijskega modela književne vzgoje in dokazujemo, kako dvotirni komunikacijski model književne vzgoje dosega vsaj enako dobre, večinoma pa boljše rezultate pri merjenju napredka posameznih segmentov recepcijske sposobnosti, ki jih definira učni načrt za devetletko, hkrati pa bistveno boljše rezultate pri merjenju sposobnosti upovedovanja domišljijskih svetov in domišljijskem ustvarjanju domišljijskih svetov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Kordigel, M., & Ropič, M. (2024). O uspešnosti dvotirnega komunikacijskega modela književne vzgoje: rezultati empirične raziskave. Jezik in Slovstvo, 50(5), 21-34. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17350