Historična perspektiva preučevanja jezikoslovnih ved. Nekateri vidiki antičnega razumevanja jezika
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.51.2.3-18Povzetek
Ko preučujemo zgodovino jezikoslovnih ved, se srečujemo v glavnem z dvema možnostma: po eni strani bolje spoznavamo vede, na podlagi katerih se je razvilo sodobno jezikoslovje, po drugi pa skoraj na novo odkrivamo smeri, ki niso del jezikoslovne tradicije Zahoda. V prispevku so shematično prikazane nekatere jezikoslovne vede antične kulture. Del teh lahko brez težav umestimo v zahodni epistemološki kontekst, saj predstavljajo v marsikaterem vidiku celo začetek te tradicije. Problem historične perspektive pa se pojavlja pri drugih vedah oz. njihovih smereh, npr. pri semiotiki in t. i. metafizični etimologiji. Vprašanja, ki si jih ob takih primerih zastavljamo, so: Kako naj te vede preučujemo? Kako naj se do njih opredelimo? Je njihovo preučevanje sploh smiselno?Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.02.2006
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2006 Matejka Grgič

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Grgič, M. (2006). Historična perspektiva preučevanja jezikoslovnih ved. Nekateri vidiki antičnega razumevanja jezika. Jezik in Slovstvo, 51(2), 3-18. https://doi.org/10.4312/jis.51.2.3-18