Med lokalnim in nacionalnim: Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna identiteta

Povzetek

Skozi analizo značilnosti jezikovne prakse pripadnikov srbske skupnosti v Beli krajini avtorica pokaže, kako jezikovna ideologija, prevladujoča v sodobnih nacionalnih državah Evrope, v kateri je standardni in nacionalni jezik najbolj prestižno sredstvo sporazumevanja, enojezičnost pa se sprejema kot edino naravno in zaželeno stanje, pušča bistvene sledi na poglede govorcev na jezik in s tem na njihove komunikacijske strategije, kar posebej velja za govorce manjšinskih in nestandardiziranih jezikov. Primer zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini, ki se intenzivno odvija v po drugi svetovni vojni, se v tem kontekstu lahko obravnava kot ena od manifestacij procesa, v katerem ta lokalna skupnost postaja del širših, tj. nacionalnih družbenih struktur. Vstop Slovenije v EU ni bistveno vplival na jezikovno situacijo in smer zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini (enako velja tudi za druge lokalne jezikovne skupnosti v državah članicah EU), zato ker v EU, ne glede na njeno institucionalizirano usmeritev k supranacionalnim vrednotam še naprej prevladuje ideologija standardnih jezikov.