Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder

Avtorji

  • Silvija Borovnik

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.52.5.53-62

Povzetek

Zofka Kveder velja še vedno za prvo slovensko pisateljico-intelektualko, ki je v slovensko književnost vstopila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Novejša literarnozgodovinska spoznanja (S. Borovnik, Z. Kovač, K. Mihurko Poniž) poudarjajo, da je bila v času, ko je bilo literarno snovanje moška dejavnost, da ne rečemo tudi privilegij, zelo drzna, samosvoja in inovativna osebnost. Trdno odločena, da si v svetu, kjer v poklicnem življenju domala ni bilo prostora za ženske, najde svoje mesto, je zapustila dom, ki ji ni nudil varnosti in topline, se najprej zaposlila, nato pa brez kakršnekoli podpore staršev iskala pot do izobrazbe v Trstu, nato pa na univerzah v Zurichu in Pragi. Vzporedno s študijem se je razvijalo njeno pisateljevanje. Ko sem se pred leti s poglobljenim zanimanjem začela ukvarjati s književnostjo, ki so jo pisale in ki jo pišejo slovenske ženske, sem spoznala, da vsi začetki in vse nove poti, ki so jih pisateljice in pesnice razvile v dvajsetem stoletju, vodijo prav h Kvedrovi. Tudi drugi literarni znanstveniki poudarjajo, da si je Kvedrova sama priborila ugled v slovenskem, češkem in hrvaškem slovstvenem svetu ter pisala in objavljala v štirih jezikih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Borovnik, S. (2024). Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder. Jezik in Slovstvo, 52(5), 53-62. https://doi.org/10.4312/jis.52.5.53-62