Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.52.5.53-62Povzetek
Zofka Kveder velja še vedno za prvo slovensko pisateljico-intelektualko, ki je v slovensko književnost vstopila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Novejša literarnozgodovinska spoznanja (S. Borovnik, Z. Kovač, K. Mihurko Poniž) poudarjajo, da je bila v času, ko je bilo literarno snovanje moška dejavnost, da ne rečemo tudi privilegij, zelo drzna, samosvoja in inovativna osebnost. Trdno odločena, da si v svetu, kjer v poklicnem življenju domala ni bilo prostora za ženske, najde svoje mesto, je zapustila dom, ki ji ni nudil varnosti in topline, se najprej zaposlila, nato pa brez kakršnekoli podpore staršev iskala pot do izobrazbe v Trstu, nato pa na univerzah v Zurichu in Pragi. Vzporedno s študijem se je razvijalo njeno pisateljevanje. Ko sem se pred leti s poglobljenim zanimanjem začela ukvarjati s književnostjo, ki so jo pisale in ki jo pišejo slovenske ženske, sem spoznala, da vsi začetki in vse nove poti, ki so jih pisateljice in pesnice razvile v dvajsetem stoletju, vodijo prav h Kvedrovi. Tudi drugi literarni znanstveniki poudarjajo, da si je Kvedrova sama priborila ugled v slovenskem, češkem in hrvaškem slovstvenem svetu ter pisala in objavljala v štirih jezikih.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
04.01.2024
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2007 Silvija Borovnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Borovnik, S. (2024). Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder. Jezik in Slovstvo, 52(5), 53-62. https://doi.org/10.4312/jis.52.5.53-62