Upodobitve jedi in jedcev v slovenskem leposlovju

Povzetek

V prispevku je predstavljeno, kako so slovenski pisatelji v svoja dela vključili upodobitve jedi in jedcev in kakšno vlogo so imele te podobe v slovenskem leposlovju. Upodobitve hrane in vsega, kar je z njo povezano, se v književnosti pojavljajo že od njenih začetkov. Od antike naprej lahko zasledujemo opise opulentnih pojedin ali slike pomanjkanja, ki so ga povzročile vojne, naravne katastrofe ali osebne tragedije. Vendar se hrana in tisti, ki jo uživajo, ne pojavljajo le kot slikovit del fabule, temveč imajo ti opisi pogosto metaforično funkcijo. Velikokrat avtorji na ta način izpovedujejo svoj kritičen odnos do družbe. V slovenski literaturi srečamo slikanje izobilja hrane, ki prestavlja prispodobo zadovoljnega življenja (Vodnik, Govekar, Kveder, Javoršek), pa tudi pretresljive slike lakote in ponižanj v borbi za vsakdanji košček kruha (Tavčar, Kersnik, Cankar, Voranc, Kranjec). Nekateri avtorji so hrano vzeli le za izhodišče, na osnovi katerega so razložili svoj pogled na svet ali okarakterizali svoje literarne osebe (Valjavec, Kraigher, Izidor Cankar).