Nasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in vzporednice z evropsko literaturo

Avtorji

  • Irena Avsenik Nabergoj

Povzetek

Tragične podobe in usode nasilnežev ter žrtev nasilja kažejo na aktualnost teme nasilja v slovenski in svetovni literaturi ter v številnih vedah, kot so psihologija, filozofija, teologija, sociologija, pravo, politične vede idr. Ta prispevek obravnava stvarne in simbolne predstavitve nasilja v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi (Ottakring 1901) ter v delih nekaterih drugih evropskih klasikov, pri tem pa se osredotoča predvsem na psihološke in etične vidike. Like nasilneža (Kantor) in njegovih žrtev (Maks, Nina, Francka idr.) z vidikov medbesedilnosti vzporeja s podobami nasilja, nasilnežev in žrtev pri izbranih evropskih avtorjih, ki jih je Cankar bral (Hamlet W. ShakespearjaStebri družbe in Divja račka H. IbsenaMoč teme L. N. TolstojaZločin in kazen F. M. Dostojevskega). Primerjava pokaže več motivno-tematskih sorodnosti, obenem pa usmerja pozornost na posebnosti Cankarjeve ustvarjalne recepcije. Ob upoštevanju kolektivnih razsežnosti nasilja se Cankar osredotoča zlasti na subjektivne vidike in poudarja etično razsežnost, posledice nasilja za človekovo vest. V obravnavi nasilja v Kralju na Betajnovi se kažejo njegove tesne zveze in obenem prelom z Nietzschejevo filozofijo o nadčloveku.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Avsenik Nabergoj, I. (2024). Nasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in vzporednice z evropsko literaturo. Jezik in Slovstvo, 53(2), 33-47. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17431