O zanikanju in nikalnici v slovenščini
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.53.2.65-79Povzetek
Članek obravnava zanikanje v slovenščini z medjezikovnega vidika in se osredinja na njegove skladenjske ter pomenoslovne značilnosti. Na osnovi klasifikacije zanikanja Ö. Dahla (1979) pokažemo, da slovenska nikalnica ne kaže značilnosti tako oblikotvornega kot skladenjskega tipa zanikanja. Izhajajoč iz ustaljene klasifikacije nikalnih elementov (npr. Haegeman 1995), ugotavljamo, da slovenski nikalni zaimki najbolje ustrezajo kategoriji t. i. nikalnoujemalnih zaimkov, ki so oblikotvorno izpeljani iz vprašalnih zaimkov. V procesu skladenjske izpeljave (slovenski) nikalnoujemalni zaimki stopijo v ujemalno razmerje s stavčno nikalnico ne, ki ga interpretiramo kot enojno zanikanje. S pomenoslovnega vidika to razmerje imenujemo nikalno ujemanje in ga ločujemo od treh preostalih možnih interpretacij večkratnega zanikanja: dvojnega zanikanja, litot in poudarjenega zanikanja.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.02.2008
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2008 Gašper Ilc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Ilc, G. (2008). O zanikanju in nikalnici v slovenščini. Jezik in Slovstvo, 53(2), 65-79. https://doi.org/10.4312/jis.53.2.65-79