Materni jezik, jezik okolja in tuji jeziki v avtobiografskih črticah Zofke Kveder

Povzetek

V članku so predstavljene slovensko-češko-hrvaške jezikovne povezave v črticah, ki jih je Zofka Kveder objavljala o svojih hčerkah v mesečniku Domači prijatelj, Vydrov mesečnik, izhajajočem v Pragi v letih 1904 do 1913 in kot so bile objavljene s še nekaterimi dodatnimi zapisi v ljubljanski knjižni izdaji Vladka, Mitka, Mirica leta 1978. Črtice so napisane v slovenski knjižni normi t. i. modernega obdobja slovenskega knjižnega jezika, kakršno so na začetku 20. stoletja v umetnostnem jeziku zagovarjali modernisti in njihovi sopotniki. Neposrednih čeških ali hrvaških prepletanj ni, zato pa je veliko razmišljanj o večjezičnosti in vlogi slovenščine, češčine, hrvaščine in nemščine med odraščanjem treh hčera Zofke Kveder – češčina in hrvaščina sta pri tem prikazani kot prvi in drugi materni jezik prvorojenke Vladke (jezik okolja), slovenščina in nemščina pa kot njen prvi in drugi tuji jezik.