Večjezičnost v institucijah Evropske unije – ali res deluje?: slovenščina v Svetu EU
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.54.5.57-72Ključne besede:
Svet Evropske unije | tolmačenje | prevajanje | jezikovna stališča | raba jezikovPovzetek
S pomočjo pisne ankete je bila opravljena analiza jezikovnega položaja slovenskih predstavnikov v delovnih skupinah in odborih Sveta EU. Ti so v glavnem zadovoljni s storitvami tolmačenja in prevajanja kljub težavam, kot so strokovna terminologija, tehnične težave in nepravočasnost prevodov v slovenščino. Čeprav je tolmačenje razmeroma pogosto zagotovljeno, slovenščino slovenski predstavniki uporabljajo precej redko, posebej v neformalnih okoliščinah. Prevladuje angleščina, ki jo tudi najbolje znajo, največ težav pri sporazumevanju slovenskim predstavnikom povzroča francoščina. Raba slovenščine se jim zdi pomembna predvsem s simbolnega stališča, v praksi pa udejanjajo en delovni jezik. Sicer polovica vprašanih predstavnikov zagovarja obstoječi večjezični sistem znotraj institucij EU, nekateri pa menijo, da bi bil funkcionalno in finančno ustreznejši sistem z angleščino kot edinim delovnim jezikom.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
04.01.2024
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2009 Mojca Stritar, Marko Stabej
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Stritar, M., & Stabej, M. (2024). Večjezičnost v institucijah Evropske unije – ali res deluje?: slovenščina v Svetu EU. Jezik in Slovstvo, 54(5), 57-72. https://doi.org/10.4312/jis.54.5.57-72