Večjezičnost v institucijah Evropske unije – ali res deluje?: slovenščina v Svetu EU

Avtorji

  • Mojca Stritar
  • Marko Stabej

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.54.5.57-72

Ključne besede:

Svet Evropske unije | tolmačenje | prevajanje | jezikovna stališča | raba jezikov

Povzetek

S pomočjo pisne ankete je bila opravljena analiza jezikovnega položaja slovenskih predstavnikov v delovnih skupinah in odborih Sveta EU. Ti so v glavnem zadovoljni s storitvami tolmačenja in prevajanja kljub težavam, kot so strokovna terminologija, tehnične težave in nepravočasnost prevodov v slovenščino. Čeprav je tolmačenje razmeroma pogosto zagotovljeno, slovenščino slovenski predstavniki uporabljajo precej redko, posebej v neformalnih okoliščinah. Prevladuje angleščina, ki jo tudi najbolje znajo, največ težav pri sporazumevanju slovenskim predstavnikom povzroča francoščina. Raba slovenščine se jim zdi pomembna predvsem s simbolnega stališča, v praksi pa udejanjajo en delovni jezik. Sicer polovica vprašanih predstavnikov zagovarja obstoječi večjezični sistem znotraj institucij EU, nekateri pa menijo, da bi bil funkcionalno in finančno ustreznejši sistem z angleščino kot edinim delovnim jezikom.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Stritar, M., & Stabej, M. (2024). Večjezičnost v institucijah Evropske unije – ali res deluje?: slovenščina v Svetu EU. Jezik in Slovstvo, 54(5), 57-72. https://doi.org/10.4312/jis.54.5.57-72

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>