Ljudska pesem v romanih Prežihovega Voranca Doberdob in Jamnica

Povzetek

Prispevek predstavlja prirejeni del širše folkloristično-literarnovedne raziskave o medbesedilni in intermedialni povezavi slovenske ljudske glasbe (besedila in melodije ljudskih pesmi, njihovega konteksta, godčevstva, ljudskih plesov itd.) in umetnih proznih in delno dramskih besedil iz obdobja med letoma 1930 in 1950, ki so jih ustvarili Miško Kranjec, Ivan Potrč, Anton Ingolič, Prežihov Voranc in Ciril Kosmač, s posebnim poudarkom na dveh romanih Prežihovega Voranca, Doberdob (1940) in Jamnica (1945). Metodološko je podprt s teorijo medbesedilnega navezovanja, ki ga je na Slovenskem utemeljil Marko Juvan, v folkloristiki pa aplicirala Marjetka Golež Kaučič. Slovensko ljudsko glasbeno izročilo je v umetnih proznih besedilih preoblikovano na dva načina: kot pribesedilna kazalka citatnosti v naslovih in motih (zvrstna navezava, citat ali variacija naslova, moto), na ravni besedilnega sveta (variacija na temo, izposoja oseb, dogodkov in prizorišč), na ravni jezikovnega izraza (empirični citati in parafraze) in kot t. i. »kontekst v kontekstu«: literarni prostor in čas predstavljata kontekst ljudske pesmi.