Ekološko usmerjena literarna veda in Prežihove samorastniške novele

Povzetek

Ekokritika oziroma kulturna ekologija kot ena najsodobnejših literarnovednih disciplin temelji na podmeni o zapletenih analogijah med naravnimi in kulturnimi ekosistemi. V središče svojega raziskovanja je umestila razmerje med naravo in kulturo, saj želi preseči tradicionalno miselnost o njunem nasprotju. Zavzema se za funkcijski model književnosti, v okviru katerega se le-ta vzpostavlja kot kulturnokritični metadiskurz, imaginativni protidiskurz in reintegrativni interdiskurz. V Prežihovih Samorastnikih je narava razumljena v tradicionalnem smislu, vendar se nasprotje med njo in kulturo v celoti ne pokriva z drugimi binomi (žensko/moško, čustvo/razum idr.). V prispevku so samorastniške novele opazovane z vidika kulturnokritične in protidiskurzivne funkcije.