Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder

Povzetek

V prispevku se ukvarjamo s semantiko mesta v slovenski moderni: zanima nas povezava Ivana Cankarja in Dunaja in Zofke Kveder in Prage. Slovenska avtorja se uvrščata med večjezične avtorje, ki so pomenili svojevrsten fenomen v mnogokulturni avstro-ogrski monarhiji. Ustvarjala sta na prepihu raznih kultur in jezikov v tujem mestu z različnimi kulturnimi kodi. Avtorja sta bila tudi ustvarjalno povezana: Cankar je imel velik vpliv na ustvarjanje Zofke Kveder, Kvedrova je bila njegova prva prevajalka za nemške bralce in je tako njegovo delo predstavila tudi češki kulturi. Ivan Cankar se je v tem času uveljavil kot najbolj značilen avtor moderne, Zofka Kveder, posredovalka slovenske kulture in literature, je uspela v češki kulturi tudi zaradi Zdenke Háskove. Poseben problem pomeni tematiziranje prostora velikega mesta – metropole – in mestnih motivov v njunem ustvarjanju. Opus Ivana Cankarja je zaznamovan z različnimi dunajskimi motivi (roman Hiša Marije Pomočnice), socialnimi, estetskimi in drugačnimi mestnimi podobami vse od Erotike in Vinjet dalje. Dunaj, predvsem pa izkušnje predmestja (Ottakringa) in središča mesta, ima zelo specifično funkcijo v pripovedni strukturi Cankarjevih črtic. Nasprotno pa je Kvedrova napisala zelo malo o Pragi: v podobah prevladuje slika romantične Prage, označene z zgodovinskimi in kulturnimi emblemi (pripovedka Slikar Novak, roman Hanka).