Metaforika v Jarčevi kratki prozi (1922−1929)

Avtorji

  • Jožica Čeh Steger

Ključne besede:

ekspresionizem, Miran Jarc, kratka proza, narava, tehnika, metafora

Povzetek

V kratki prozi Mirana Jarca iz dvajsetih let 20. stoletja, raztreseni po različnih časopisih in revijah, prevladujejo ob nekaterih usedlinah cankarjanskega simbolizma prvine ekspresionizma. Tematizaciji povojnega moralnega in družbenega kaosa v katastrofalnih razsežnostih je pisatelj tudi pod vplivom antiintelektualističnih gibanj tistega časa – navdušen je bil nad budizmom in Tagorejem – dodal ostro kritiko razuma, tehnike in moderne civilizacije, ideje o duhovni preroditvi človeka in družbe z umetnostjo ter zatekanje v misticizem vesolja in narave. V osrednjih motivno-tematskih sklopih so metafore z izhodišči rož, vode, vesoljske svetlobe, glasbe, tehnike, mehanizacije in živali kakor tudi nekatere simbolne podobe živali in plesa. Jarčeva metafora je največkrat v vlogi ponazoritve idej, še zlasti moralnega razkroja človeka in družbe, eksistencialnih stanj in katastrofalnih občutij, a tudi izraz lepote vesolja in narave.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Čeh Steger, J. (2024). Metaforika v Jarčevi kratki prozi (1922−1929). Jezik in Slovstvo, 58(1-2), 51‒62. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17568