Vprašanje regionalizma in univerzalizma v Rebulovi prozi

Povzetek

Ena vsebinskih stalnic pripovedne proze Alojza Rebule je srečanje med regionalnim in univerzalnim, kar je bistveni problem našega časa in tudi temeljno vprašanje današnje slovenske kulture. Gre za problem, na katerega so bili pozorni že nekateri domači in tuji kritiki, med njimi naj omenim Claudia Magrisa, ki je v knjigi Trst, obmejna identiteta zapisal, da izraža Rebula »s svojim zgodovinsko-simbolično-religioznim romanom V Sibilinem vetru (1968) parabolo o konfliktu med univerzalnostjo in partikularnostjo, med enotnostjo in različnostjo, kar je velik konflikt našega časa«. V svojih delih odpira Rebula primer tesne povezanosti med regionalnim in univerzalnim, ki lahko na obeh straneh segata v skrajnost. Skratka, gre za primer kontaminacije dveh temeljnih nasprotij. Prav regionalni determinizem, ki se je z vso intenziteto pojavil že v Rebulovih zgodnjih delih, je sprožil zagon v nasprotno smer, k univerzalizmu. Pri tem pa je značilno, da nikakor ne gre za univerzalizem razvezane vrste, saj je še vedno pripet na tradicijo in z njo globinsko determiniran.