Josip Tavčar na stečišču kultur

Povzetek

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so obiskovalci Slovenskega gledališča v Trstu navdušeno sprejeli dramski prvenec Josipa Tavčarja, ker je sporočilnost tega dela ponazarjala takratno čutenje Tržačanov. Tavčar je čez noč zaslovel in v naslednjih dramah razširil temi zunanjega videza in potrošništva na razvrednotenje etičnih pravil in slo po oblasti. Tematsko je zajemal iz dogajanja v svetu in govoril o Slovencih meščanih, ki živijo v skladu z zgodovinskim izročilom svojega prostora. Del kritike je v Tavčarjevem vzpostavljanju lastne subjektivitete videl izjemen dosežek gledališkega prizadevanja za uveljavljanje lastnega diskurza. Ko je v sedemdesetih letih v Trstu prevladala teza o trpečem zamejcu, ki mu je življenjski cilj ohranjanje slovenstva, je prvobitni tržaški diskurz izgubil veljavo. Tavčar je vztrajal pri svojem in še naprej analiziral sočasno tržaško stvarnost mimo vzpostavljenih kalupov. O tem priča štirideset dram, nekaj esejev, številne kritike, ciklusi predavanj in prevodi.