Karizma teorije

Povzetek

Na ozadju teorije o moči za vzdrževanje reda (angl. policing), ki jo poseduje univerzitetni diskurz, so obravnavani prototipi in vloge karizmatičnih teoretikov od 60. let 20. stoletja do danes, pri čemer je upoštevana zgodovina preoblikovanja univerze iz tradicionalnega humboldtovskega tipa, ki je temeljil na pomenu kulture naroda, v njeno podreditev neoliberalni merkantilizaciji znanja v poznem kapitalizmu. Na primeru Dušana Pirjevca in strategij za vzdrževanje reda na univerzi v enostrankarskem sistemu je karizma teorije razložena kot teoretikova fascinantna osebna pojava (ta deluje prek transferja na način »subjekta, ki se zanj predpostavlja, da ve«), ki prek govorice preide v njegova besedila, ta pa odlikuje kvazimetafizično preseganje mej disciplinarnega znanja in kritično poseganje v življenjska vprašanja. Medtem ko Pirjevčeva karizma sledi vzorcu kritičnih intelektualcev, se karizma teorije v neoliberalni sedanjosti vzpostavlja prek kozmopolitskega zvezdniškega sistema, ki ga v glavnem oblikujejo prestižne univerze v ZDA in mednarodni sistem znanstvenega založništva.