Vloga pravorečja in njegovo poučevanje v slovenskem osnovno- in srednješolskem izobraževanju

Povzetek

V slovenskem prostoru je pouk govora in pravorečja pogosto zapostavljen. Načeloma se v slovenistični stroki ukvarjamo predvsem s pisnim jezikom, branjem in z »bralno pismenostjo«, torej kvečjemu z branjem kot mehaničnim pretvarjanjem pisnega besedila v govor, pogosto celo samo s tihim branjem. Tudi pri nacionalnem preverjanju znanja in na maturi je poudarek na pisnem preverjanju, govoru pa sta le posredno namenjeni sprotno delo v razredu in ustno preverjanje. Vtem članku želimo predstaviti realno prisotnost govora v učnih načrtih in učbenikih (prikazano z odstotnim deležem), kar bo lahko podlaga za nadaljnje delo in razvoj pouka govora. Zavedati se moramo, da se je položaj slovenskega jezika v zadnjih letih spremenil in je raba slovenskega jezika kot prvega jezika v javnosti na Slovenskem manj samoumevna, kot je bila na začetku slovenske državnosti. Zato je poučevanje govora v osnovni in srednjih šolah še pomembnejše, vloga učiteljev, ki so predvsem v osnovni šoli modelni govorci, pa odločilna.