Ali je nevroznanost rešila humanistiko? Revizija razmerja med nevroznanostjo in literarno vedo pet let kasneje
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.61.1.101-112Ključne besede:
nevroznanost, literarna recepcija, nevrofenomenologija, utelešenost izkustva, kognitivna znanostPovzetek
Patricia Cohen je že leta 2010 v svojem odmevnem članku v The New York Timesu izrazila misel, da prihodnost humanistike leži v nevroznanosti. Napredek tehnik merjenja možganske aktivnosti tudi literarni vedi omogoča doslej neslutene možnosti raziskovanja. A razmerje med nevroznanostjo in literarno vedo ni preprosto in enoznačno. Po petih letih od tega znamenitega razglasa Patricie Cohen je zato potrebna revizija možnosti nevroznanstvenega proučevanja literature. Pričujoči članek analizira razmerje med nevroznanstvenimi in drugimi znanstvenimi pristopi k literaturi in ugotavlja, kakšne nevroznanstvene raziskave literature so bile doslej izvedene ter kakšne so potencialne možnosti uporabe nevroznanstvenih metod za proučevanje literarne recepcije. S tem po eni strani zrelativiziramo navdušenje nekaterih literarnih teoretikov nad nevroznanostjo, po drugi strani pa odpiramo perspektive uspešnega interdisciplinarnega sodelovanja literarne vede in nevroznanosti.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.01.2016
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2016 Igor Žunkovič

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Žunkovič, I. (2016). Ali je nevroznanost rešila humanistiko? Revizija razmerja med nevroznanostjo in literarno vedo pet let kasneje. Jezik in Slovstvo, 61(1), 101-112. https://doi.org/10.4312/jis.61.1.101-112